7 ameriških wrestlerjev

Kljub temu, da kot mul'c nisem mogel spremljati prešvicanih decov, ki so se v živobarvnih kopalkah ruvali in premetavali po ringu (antena inštalirana na blokovskem balkonu pač ni lovila bolj eksotičnih programov), sem te gore mišic odkrito oboževal. Zbiral sem sličice in jih popal v album o ameriški profesionalni rokoborbi. Vse do dne, ko mi je nek bolj moder in zrel blokov'c zaupal, da so vsi pretepi vnaprej zrežirani. Otroške sanje so se sesule v prah in bilo je huje kot pa takrat, ko sem izvedel da Dedek Mraz ne obstaja.








Hulk Hogan (oz. s pravim imenom Terry Gene Bollea, ki pa ga po vsej verjetnosti pozna le redko kdo) je ikona ameriške profesionalne rokoborbe a.k.a. pro wrestlinga. Dni svoje največje slave je užival predvsem v 80. in 90. letih prejšnjega stoletja, ko je kar 12-krat postal svetovni prvak v pro wrestlingu (6-krat po verziji WWF ter 6-krat po verziji WCW). A zaradi svoje karizme in vpadljivega izgleda, je že kmalu pred osvojitvijo svojega prvega naslova postal vseameriški ljubljenec, kar mu je kasneje pomagalo pri njegovi postwrestling karieri. Ta 130-kilska gmota mišic je namreč še vedno precej aktivna, tako na podjetniškem, televizijskem in celo glasbenem področju.



















Svojo prvo filmsko vlogo je dočakal v kultnem Rocky III (1982), od takrat pa je nastopil v še kar nekaj filmskih biserčkih. Med drugim tudi v pričujočem, ki je bil v bistvu pilotni del za TV serijo Thunder in Paradise (1994). Za potrebe serije, ki je trajala zgolj eno leto, so ga zgolj razdelili na pol in tako dobili prvi dve epizodi. Kasneje so ravno obratno naredili s še štirimi deli in tako dobili še dva filma, ki sta skupaj s tokratnim izšla na DVD-ju. Seriji se pozna, da so imeli prste zraven ustvarjalci legendarne Baywatch (1989 - 2001), saj so tudi tu v ospredju brhke mladenke v tesnih bikinijih ter zagoreli mišičnjaki, a tokrat pomešani z ameriško specialno enoto vojne mornarice ZDA a.k.a. SEALs.

























Dwayne Douglas Johnson bolje znan pod svojim rokoborskim imenom The Rock se lahko pohvali s prav posebnim rekordom. Za svojo prvo filmsko vlogo v filmu The Scorpion King (2002) je namreč prejel kar 5,5 milijonov amriških zelencev, kar ga uvršča na sam vrh, ko je govora o zaslužkih za prvo filmsko vlogo. No tudi s pomočjo wrestlinga je zaslužil kar lepe cekine, saj je poleg tega, da je osvojil kar 10 naslovov svetovnega prvaka (osemkrat po verziji WWF oz. WWE ter dvakrat po verziji WCW), veljal tudi za ljubljenca občinstva. Posledično so bili ljudje pripravljeni plačati veliko in velikokrat, da bi ga videli nastopati v ringu. Nenazadnje pa mu je bil ring tudi položen v zibelko, saj sta po njem skakala tako njegov oče kot tudi njegov ded.












Od svoje prve vloge je nastopil v že kar lepem številu filmskih vlog, vsake toliko časa pa se je vrnil tudi v ring. Dotično vlogo sem izbral zaradi dejstva, ker se v Fast Five (2011) The Rock spopade s prav tako znanim filmskim orjakom Vinom Dieslom (le-ta je sicer od The Rocka nižji za kar 14 centimetrov ter posledično seveda tudi lažji). A žal je bilo njuno soočenje presejšnje razočaranje.V samem spopadu je režiser oz. montažer uporabil prevč hitrih rezov ter kratkotrajnih kadrov, kar posledično privede do tega, da gledalci ne vemo povsem dobro kaj se dogaja na filmskem platnu. Lahko le slutimo, da se prerivata dva hrusta. Škoda, kajti priložnost za pisanje zgodovine je bila vrhunska.


















Organizacija WWF (World Wrestling Federation), ki se je kasneje zaradi tožbe okoljevarstvene organizacije WWF (World Wildlife Fund) preimenovala v WWE (World Wrestling Entertainment) je pod svojim okriljem zbrala največje zvezdnike ameriške profesionalne rokoborbe. Organizirala je mnogotere dvoboje prepotenih orjakov, njen najbolj znan dogodek pa je zagotovo rokoborsko prvenstvo WrestleMania, ki ga je prvič udejanjila leta 1985. Le-to je svoj vrhunec doživelo že leta 1987, ko si je WrestleManio v živo v Michiganu ogledalo preko 93.000 ljudi (rekord po številu obiskovalcev, ki je zdržal vse do NBA all-star tekme 2010).














V finalu sta se takrat spopadla legendarni Hulk Hogan, ki je tudi branil naslov, ter njegov izzivalec Andre the Giant. Dvoboj je bolj kot po Hulkovi zmagi znan po momentu, ko je jeznemu brkaču ob koncu »pretepa« uspelo dvigniti okoli 240 kilogramov težkega francoskega orjaka ter ga zalučati na tla (ob tem podvigu naj bi si Hulk natrgal mišico). Po koncu svoje rokoborske kariere se je Andre the Giant poskusil tudi v nekaj filmih. Najbolj vidno vlogo je imel ravno v pričujoči romantični komediji. A tudi njegov izlet v filmske vode se je zaključil dokaj hitro. Osmo čudo sveta je namreč zaradi odpovedi srca umrlo pri zgolj 46. letih in to na pogrebu svojega očeta.




















V Kanadi rojenega Roddyja Pipperja so uradni napovedovalci napovedovali kot Škota iz Glasgowa. Posledično je njegov razpoznavni kos obleke postal kilt, ob prihodu na oder pa so ga začele spremljati dude. Še več, zaradi škotskega besnenja v ringu, si je prislužil vzdevek Rowdy. Ja, ameriška profesionalna rokoborba je bila velik šov(biznis). V njem je Rowdy večinoma nastopal kot negativec (WWE ga je celo izglasoval na prvo mesto svoje wrestling lestvice največjih negativcev) in to kljub dejstvu, da ga je publika oboževala. Precej naklonjeno pa mu je tudi filmsko občinstvo, saj je Roddy Pipper velja za najboljšega igralca med upokojenimi rokoborci.

















Njegov največji uspeh je zagotovo glavna vloga v Carpenterjevi klasiki They Live (1988). Leto poprej je nastopil v še enem sci-fi kultu, ki pa ga čislajo predvsem ljubitelji eksploatacijskih B filmov. V njem ima Roddy precej zaželeno vlogo, v postapokaliptičnem svetu je namreč eden izmed redkih še plodnih moških. Posledično je izbran za tistega, ki mora oploditi preostalo skupinico plodnih žensk. Le-te so kot po naključju vse zelo mične gospodične. A glej ga zlomka, ugrabila jih je banda mutantov v podobi ljudi-žab in Roddyju (v tem filmu poimenovanem Sam Hell) ne preostane drugega, kot da jih reši iz sovražnih krakov. Seveda v spremstvu poželjivih in pomanjkljivo oblečenih deklin.























Ameriško stripovsko tržišče nadzorujeta dve megalomanski korporaciji. Z malenkost večjim deležem se lahko pohvali Marvel Comics, ki si lasti like ala Spider-Man, Iron Man, Hulk, Thor, Ghost Rider ... ter skupine ala X-Men, Avengers, Fantastic Four, Guardians of the Galaxy ... Na drugi strani mu zadnja leta za ovratnik pošteno diha DC Comics z liki kot so Superman, Batman, Flash, Green Lantern ...in ekipami kot so Justice League, Justice Society, Teen Titans ... Nemalo omenjenih superjunakov oz. njihovih ekip je že doživelo svojo filmsko adaptacijo, predvsem v zadnjem času pa se zdi, da so ekranizacije stripov dosegle vrhunec. Kako tudi ne, ko pa se na kino-blagajnah praviloma odrežejo fantastično.












Seveda večina teh filmov potrebuje visoke in postavne dedce, s precizno zdefiniranimi bicepsi (če ne za to seveda poskrbi njihov kostum). Tako se je v tokratnem zelo solidnem sci-fiju posnetem po stripu med drugimi znašel tudi Dave Bautista. Bivši wrestler, ki se lahko tako kot večina ostalih pohvali s kar nekaj naslovi ter kopico prisluženega denarja. V pričujočem filmu omenjeni hrust odigra enega izmed Varuhov galaksije, ki so primorani vesolje ubraniti pred norcem z orožjem za množično uničenje. To storijo na precej lahkoten in hudomušen način, kot da ne bi na nitki visela usoda milijard ljudi. Zagotovo ena izmed boljših filmskih adaptacij stripov.


















Zanimivo, da kar nekaj ljudi, ki jim je celoten šovbiznis ameriške profesionalne rokoborbe blizu, postavlja »Stone Cold« Steva Austina po priljubljenosti pred Hulka Hogna. Govori pa se tudi, da naj bi bil Steve tudi tisti wrestler, ki je v svoji rokoborski karieri zaslužil največ cekinov. Kako to, da se je potem odpravil v filmske vode pravite? Njegova kariero so ustavile ponavljajoče se poškodbe vrata in kolena, tako da je bil donosno kariero pretepača opustiti. Zaradi svoje pojave in priljubljenosti s tranzicijo v filmski svet ni imel pretiranih težav in tako je že povsem na začetku kariere (v sicer manjših vlogah) zaigral v precej znanih filmih. Leta 2010 tudi ob kopici oversized bicepsov v filmu The Expendables (2010).  















Tudi v tokratnem filmu počne tisto kar zna pač najbolje, t. j. pretepanje. Po predčasnem izpustu iz zapora se John (Steve Austin) poskuša spraviti na ustaljene življenjske tirnice, a zaradi svojega velikega srca mu to nikakor ne uspe. Posledično se zaplete v podzemni svet na črno organiziranih borb, kjer izkazuje svojo surovo moč. Omeniti velja, da gre za direkt-na-plošček izdelek, ki je sicer bil deležen tudi predvajanja v kinematografih, in temu primerna je tudi kakovost filma. Tako kar se tiče igre kot tudi tehničnih aspektov filma. Osebno me to ni preveč motilo, saj do filma nisem gojil prav posebnih pričakovanj. Največji plus filma: seksi Laura Vandervoort.





















V trenutku pisanja tega zapisa je John Cena aktualni (že četrtič v svoji karieri) ameriški prvak v profesionalni rokoborbi. Tako kot ostali rokoborci na tokratni lestvici, se lahko tudi Cena pohvali z velikansko priljubljenostjo, s kar nekaj naslovi prvaka ter seveda zajetnim kupčkom denarja, ki si ga je prislužil s pomočjo svojih borb.  Poleg tega, da se še aktivno »pretepa« in preganja po ringih pa je dejaven tudi na glasbenem (leta 2005 je skupaj s svojim bratrancem izdal hip-hop album You Can't See Me) ter seveda filmskem področju. Po njegovem prvem filmskem nastopu v The Marine (2006), je njegova kariera igralca dobila zagon predvsem s tokratnim, njegovim drugim filmom.












Le-ta ima eno najbolj nesmiselnih zgodb kar sem jih videl, v kateri vrhunec nesmislov predstavlja neprepričljivi glavni negativec. Gre za nekakšen neposrečen rip off Live Free or Die Hard (2007) filma. John Cena igra policista/detektiva Dannyja, ki mu uspe aratecija enega najbolj razvpitih preprodajalcev orožja. Na njegovo smolo uspe nepridiprav kaj kmalu uiti nazaj na svobodo. Željan maščevanja Dannyju ugrabi ženo, zanj pa pripravi 12 nemogočih preizkušenj, zaradi katerih se mora naš detektiv poditi gor in dol po mestu. Scenarij je sicer poln neprekinjene ter napete akcije, ki pa zna zaradi neprepričljivih likov in predvsem situacij, kaj hitro izgubiti na svojem čaru. 











Objavljeno pod |

3 komentarjev:

Wega pravi ...

Dedek Mraz ne obstaja ????

Sadako pravi ...

Težko rečem, po moje deluje nekje iz ozadja.

paucstadt pravi ...

Koprska tv. Zacetek 90ih. Lepi spomini. Me je pa fotr kaj hitro prizemljil o resnicnosti tega sporta. :)

Objavite komentar

Novejša objava Starejša objava Domov
Zagotavlja Blogger.

    Kliki

    Kontakt

    sadako6556@gmail.com

Zadnji komentarji