7 Tarzanov; part II

Kljub temu, da je Johnny Weissmuller daleč najbolj znan igralec, ki je upodobil Tarzana, obstaja še kopica drugih igralcev, ki se je preizkusila v tej dokaj specifični filmski vlogi.






Gre za prvo filmsko adaptacijo istoimenskega romana objavljenega leta 1912 v reviji All-Story Magazine, ki ga je spisal ameriški pisatelj Edgar Rice Burroughs. Le-ta nad filmskim izdelkom ni bil najbolj navdušen, a sam nisem istega mišljenja. Glede na to, da je šlo za prvi poskus ekranizacije Tarzana in to v obdobju, ko je bila filmska industrija šele v svojih povojih, mislim da so filmski ustvarjalci opravili izvrstno delo. Tarzan of the Apes (1918) po kvaliteti namreč z lahkoto prekaša kar nekaj svojih naslednikov, ki jih ni bilo malo. Še toliko bolj, če se zavedamo dejstva, da je bila prvotna verzija dolga kar okoli tri ure, medtem ko ohranjena znaša zgolj dobro uro.


Glavno vprašanje, ki se poraja pri opisanem filmu je zagotovo, kdo je bil prvi filmski Tarzan. Večina ljudi (tistih, ki se seveda dodobra spozna na filmsko zgodovino oz. tripa na filme o kralju opic) bo odgovorila da Elmo Lincoln. A pozor, Elmo v filmu nastopa že kot odrasel, medtem ko je mladega upodobil Gordon Griffith. Film se dokaj strogo drži knjižne predloge in nas popelje na sam začetek legende o Tarzanu, a zaradi že omenjene končne dolžine, se tu pa tam pojavijo scenaristične nedoslednosti. A kljub temu gre za zelo soliden filmski izdelek, ki je postavil zelo visoke standarde za filme o kralju džungle in ki je bil mimogrede posnet v močvarah Louisiane.

























V obdobju nemega filma so bile izredno popularne tudi serije. Šlo je za krajše filmske pripovedi, ki so se v kinematografih vrtele ob glavnem filmu in se praviloma končale s tako imenovanim cliffhangerjem. Med njimi je bila tudi serija o Tarzanu. Prva, z naslovom Tarzan the Mighty (1928) sicer velja za izgubljeno. Naslednja, prav tako posneta v petnajstih epizodah, Tarzan the Tiger (1929) pa se je ohranila. V veliki meri zaradi tega, ker so jo filmski ustvarjalci oglaševali kot zvočni film (izdali so tudi »nemo« verzijo) pa čeprav je šlo zgolj za nekaj nasnetih zvokov, med katerimi pa se je znašel tudi znameniti Tarzanov krik, za katerega je poskrbel Frank Merrill. 


A konec koncev je bil ravno zvok krvnik, ki je pokopal tako zlato obdobje serij, kot tudi dotično serijo o Tarzanu. Glas Franka Merrilla naj namreč ne bi bil najbolj primeren za ušesa gledalcev in tako so sprva načrtovani tretji del v seriji, Tarzan the Terrible, odpovedali. Kot že omenjeno je predstavljena serija sestavljena iz 15. epizod, ki so nastale po Burroughsovi kolekciji Jungle Tales of Tarzan. Na začetku spoznamo Tarzana in Jane, ki sta se odrekla divjemu življenju pragozda in sedaj udobno živita v svoji vili. A klic divjine je premočan in Tarzan se odet v gepardovo kožo, kaj hitro znova znajde med ovijalkami. Od tu dalje sledi sila preprosta in ponavljajoča se zgodba, za katero je 15 delov absolutno preveč.


























Poleg vsem filmoljubom znanega Johnnyja Weissmullerja je najbolj znan igralec, ki je upodobil Tarzana zagotovo Lex Barker. Le-ta je sicer nastopil v zgolj petih filmih o kralju džungle, a je kljub temu v zgodovini filmske franšize pustil neizbrisen pečat. V veliki meri zagotovo zaradi svoje atletske postave, ki se je z lahkoto kosala z izklesanim telesom ameriškega olimpijca Johnnyja Weissmullerja. V Tarzan's Peril (1951) je kot Tarzan nastopil tretjič in film sam po sebi ni nič posebnega. Od ostalih odstopa predvsem po dejstvu, da so bile določene sekvence prvič dejansko posnete v Afriki, domovini Tarzana (toda kljub temu je bila večina filma še vedno posneta v ZDA).

Po drugi strani pa si je veliko gledalcev film zapomnilo tudi po negativni plati za katero je poskrbela Virginia Huston. Za njo lahko namreč brez težav rečemo, da je bila najslabša Jane v celotni filmski zgodovini Tarzana. Poleg tega, da je njen nastop zreduciran na plavanje in kuhanje večerje Tarzanu, je tu še pomankanje karizme. Virginija na platnu namreč izgleda povsem brez energije. Sicer pa je tako kot večina zgodnejših filmov o Tarzanu tudi tokratni prežet z rasnimi in spolnimi stereotipi. Zgodba? Preprosta in banalna. V afriški pragozd prispejo belci, ki s svojo zaverovanostjo v lastno superiornost začnejo povzročati probleme, za katere mora potem poskrbeti Tarzan.

























Zagotovo eden izmed bolj prelomnih filmov o Tarzanu, ampak ne zgolj zaradi dejstva, da je šlo za prvi filmski izdelek o omenjenem junaku, ki je bil posnet s pomočjo tehnike Technicolor na dejanski lokaciji (v Afriki), ampak zaradi povsem drugih stvari. Vse do pričujočega filma je namreč Tarzan veljal za primitivnega kralja afriškega pragozda, ki je bil redko sposoben izustiti kaj več kot: »Me Tarzan, you Jane.« Tudi Gordon Scott je v svojih prvih štirih uprizoritvah upodabljal že precej izpetega in stereotipnega Tarzana in zato je bil njegov nastop v Tarzan's GreatestAdventure (1959) še toliko večje presenečenje. Tarzan je namreč postal precej artikuliran divjak.


A presenečenj s tem še ni bilo konec. Tarzan je končno dobil tudi nasprotnike vredne njegovega renomeja. V skupinici nepridipravov so se tako znašla zveneča imena kot so Sean Connery in Anthony Quayle) in tako ni čudno, da je zlikovcem tekom filma namenjeno kar nekaj filmskega časa. Tudi zaradi tega je celotna atmosfera kljub živim barvam Technicolorja bolj temačna kot v ostalih filmih o Tarzanu. Na trenutke morda celo spominja na špageti vesterne, kar pa nikoli ni slaba zadeva. In ravno zaradi tega je pričujoči film, kljub sila preprostemu scenariju (za ekranizacije zgodb o kralju opičnjakov prav nič nenavadnega) eden izmed mojih najljubših, ko je govora o Tarzanu.



















Tekom let se je filmska franšiza o Tarzanu izrodila v neko samoparodijo, zaradi katere je trpel tudi sam lik Tarzana. Ljudje ga pač preprosto niso jemali več resno in glede na vsemogoče filme o kralju džungle jim niti ne gre zameriti. Po tem ko se je Tarzan pehal za zlatom, se boril proti nacijem ter se spopadal s satanističnimi kulti, je bil čas, da najbolj vztrajnega filmskega junaka nekdo spet postavi na prave tirnice. Z izzivom se je spoprijel Hugh Hudson, ki je tri leta poprej kot režiser sodeloval pri štirikratnem dobitniku nagrade oskar,Chariots of Fire (1981). Hudsonu se je kljub nominaciji zlati kipec izmuznil, a pričakovanja za Greystoke: The Legend of Tarzan, Lord of the Apes (1984), so bila kljub temu zelo visoka.


Odzivi po premieri pa precej mešani. Večina ljudi in filmskih kritikov je hvalila povratek k bolj resni upodobitvi omenjenega junaka. Prav tako je večino gledalcev navdušila prva polovica filma, ki se dogaja v afriškem pragozdu in razočarala druga, ki se dogaja na škotski veleposesti Greystoke, od koder izvirajo Tarzanovi starši. Tu jih je še posebej zmotilo dejstvo, da je bila Andie MacDowell kot Jane, zaradi svojega ameriškega naglasa sinhronizirana s strani Glenn Close, kar je rezultiralo v tem, da med Tarzanom in Jane ni prav nikakršne kemije. A po drugi strani obstaja neizpodbitno dejstvo, da je pričujoči film prvi v seriji, ki je bil nominiran za nagrado oskar in to kar v treh kategorijah (zmagal ni v nobeni).


















Bilo bi kar malček čudno, če film o Tarzanu ne bi obstajal tudi v XXX verziji, saj ima celotna zgodba odlične predispozicije za pornič. Tu je eksotična, odročna, soparna, vroča in žmohtna lokacija, v kateri se nahajata moški, ki ga vodijo zgolj živalski nagoni ter ženska, ki jo ta surova energija očara na prvi pogled. Celo tako močno, da se je pripravljena odreči civilizacijskim lagodnostim. Aja in ne pozabimo, da tako Jane kot Tarzan po džungli skačeta praktično gola. Malček nenavadno, da se je šele italijanska ikona Joe D'Amato oz. Aristide Massaccesi lotil praktično že ustvarjenega filma. Po drugi strani pa tudi pravilno, saj si za podobno nalogo težko predstavljam bolj primernega režiserja.


















Še bolj pa je D'Amato zadel z izbiro glavnega svedra, saj Tarzana upodobi nihče drug kot The Italian Stallion a.k.a. Rocco Siffredi. Kot Jane se preizkusi njegova žena iz civilnega življenja, prelestna Rosa Caracciolo, s katero sta poročena od leta 1993 in imata dva otroka. Mimogrede, Rosa v filmih za odrasle nastopa zgolj v scenah z Roccotom in še to pod pogojem, da seks ne bo vseboval analca, kar je grede na Roccotov renome precej nenavadna zahteva. Rocco je namreč nastopil v preko 450 filmih za odrasle, znan pa je predvsem po svojem dokaj nasilnem pristopu do seksa, ki praviloma vsebuje tudi analni seks. Zgodba? Nekaj je celo je, ampak bolj pomembno je to, da v filmu nastopajo naravno lepa evropska dekleta in Rocco Siffredi. 

























Človeška domišljija praktično ne pozna meja in morda so ravno zato animirani filmi najboljši medij za podajanje fantazijskih zgodb, med katere lahko uvrstimo tudi pustolovščine Tarzana. Zato je dokaj nenavadno dejstvo, da je ta knjižni junak svoj prvi večji animiran izdelek dobil šele leta 1999, ko je zanj poskrbel filmski studio Walt Disney Pictures in s tem zadel žebljico na glavico. Kljub izredno visokim produkcijskim stroškom (okoli 130 milijonov ameriških zelencev, kar je pomenilo, da je Tarzan (1999) postal najdražja risanka vseh časov), je opisani animirani film več kot opravičil zaupanje studijskih mogotcev. V njihove blagajne se je namreč nakapljalo preko 400 milijonov dolarjev.

Sicer pa gre za tisto najbolj klasično zgodbo prirejeno po knjigah Edgarja Rica Burroughsa, ki od svoje knjižne predloge odstopa zgolj v niansah. A kljub temu, da gre že za stokrat videno in slišano zgodbo, je Tarzan (1999) nadvse simpatična risanka, ki gledalca ne bo pustila ravnodušnega. Predvsem zaradi svoje sporočilnosti, da bi se moral človek kljub svoji superiornosti in drugačnosti do ostalih bitij našega planeta vesti precej bolj spoštljivo. Omembe vredna je tudi glasbena podlaga, za katero je skozi celoten film s precej spevnimi komadi poskrbel Phil Collins, kar je nenazadnje tako risanki kot tudi njemu navrglo oskarja za najboljšo originalno skladbo.














Objavljeno pod |

0 komentarjev:

Objavite komentar

Novejša objava Starejša objava Domov
Zagotavlja Blogger.

    Kliki

    Kontakt

    sadako6556@gmail.com

Zadnji komentarji