7 eko dokumentarcev

Ker je bil včeraj dan Zemlje, sem se odločil, da s pomočjo tokratnega zapisa nastavim ogledalo človeški družbi. Pred vami so torej dokumentarci, ki na eni strani prikazujejo lepote našega planeta in na drugi strani naše obnašanje napram tem lepotam. Sram nas bodi.







Poleg vizualno fantastičnega dokumentarca Home (2009) je tokratni tisti, ki se ga prav tako splača pogledati v full HD resoluciji oz. mogoče je tak ogled kar nujnost. Celoten projekt je namreč snemalo kar 40 snemalnih ekip na 200 različnih svetovnih lokacijah in izbrali so res dih jemajoče oz. tiste v katerih človeški odtis še ni pustil razpoznavnih znakov. Da bi tudi sami pričarali kar se da pristno izkustvo, so med drugim veliko posnetkov naredili iz ogromne oddaljenosti ali pa kar z letala. Pri tem so med drugim uporabljali tudi kamere, ki so brez težav pozumirale tudi kilometer oddaljeno dogajanje. Sicer pa vsakemu delu sledi tudi making of, tako da se lahko tudi sami prepričate o njihovi tehnični dovršenosti in iznajdljivosti.














Celotno sezono sestavlja kar enajst delov, ki v vrstnem redu opisujejo celotno popotovanje od pola do pola (From Pole To Pole), gore (Mountains), zaloge sladke vode (Fresh Water), kraške jame (Caves), puščave (Deserts), zmrzjen svet (Ice Worlds), velike planjave (Great Plains), džunglo (Jungles), plitva morja (Shallow Seas), mešane gozdove (Seasonal Forests) ter oceanske globobine (Ocean Deep). Pokrit je torej praktično celoten planet Zemlja, a ustvarjalci so šli še korak dlje, saj nam poleg naravnih čudez ponudijo tudi izredno zanimive navade živali, ki jih dotlej nismo bili vajeni. Prava poslastica tako za vaše oči kot tudi za vaše možgane. 




Po neuspelem poskusu povzpeti se na ameriški predsedniški stolček, se je Al Gore odločil, da se bo preizkusil še v okoljevarstvenih vodah. Njegov dokumentarec v katerem prepleta predavanje o nevarnosti globalnega segrevanja ter posnetke svojega zasebnega življenja, je eden tistih, ki je ogromno pripomogel k svetovni ozaveščenosti o problemu onesnaževanja našega ozračja in eden izmed tistih, ki je sprožil pravo poplavo vseh eko dokumentarcev. Al Gore je pač spretno izkoristil svojo takratno medijsko razpoznavnost in jo unovčil za reševanje našega planeta. Za to svojo angažiranost, si je celo prislužil Nobelovo nagrado za mir in ravno zaradi te njegove »zelene« plati bo vedno ostalo vprašanje, le kaj bi se zgodilo, če bi leta 2000 zmagal.














Al Gore veliko svojih domnev oz. dejstev podpre z različnimi fotografijami, grafi, posnetki, pričevanji… tako da vsa zadeva izpade dokaj studiozno, vendar gospod Gore vse prepogosto v razlago vključuje svoje bridke življenjske izkušnje, tako da dokumentarec na trenutke izpade zelo patetično. Vrhunec tega je zagotovo prizor, ko Al Gore ob morebitnem zvišanju gladine morja omeni spominsko območje na katerem sta nekdaj stala dvojčka in pri tem tudi narahlo zahlipa. Toda ne glede na vse kritike, ki se posmehujejo Alu in zagovornikom teorije o globalnem segrevanju, češ Zemlja ima že od nekdaj klimatske cikle bi rekel samo tole. Ne glede na to ali ima Al prav ali ne, to kar počnemo z našim planetom ni vredno našega obstoja.  





Predlagam, da si najprej ogledate vele znano mladinsko serijo Flipper (1964 – 1967), nato pa še tokratni dokumentarec. Gre namreč za izjemno povezanost. Tako v prvem, ko v drugem namreč nastopa isti človek, ki ima v obeh primerih celo glavno vlogo. V seriji sicer ne tako vidno, saj je njegov trening delfinov potekal skrito od oči kamer, v The Cove (2009) pa je poleg omenjenih vodnih sesalcev glavni protagonist. Kot zagrižen aktivist in borec proti pokolom delfinov se s skupinico zagnanih aktivistov poda na Japonsko, kjer želi razkriti dejanja ne vredna človeške eksistence, ki se dogajajo znotraj skritega zaliva v mestecu Taijii. Gre za najboljši triler med dokumentarci.














Med drugim tudi zato, ker tej novodobni aktivisti uporabljajo najsodobnejšo tehnologijo, ki si jo sposodijo pri samem George Lucasu oz. pri Industrial Light & Magic. Z njo se poskušajo infiltrirati onkraj ograje, ki jo stražijo vzkipljivi Japončki. Toda zaliv je izjemno dobro zastražen in našim aktivistom na vsakem koraku sledi japonska policija. Jim bo uspelo? Bo, ker so odličen primer tega kaj pomeni biti modern aktivist in kako prebuditi in ozavestiti zaspano javnost. Kar sledi je krvavi dogodek, ki še dolgo ne bo zapustil vaše zavesti. Dokumentarec, ki vam med drugim z lahkoto dokaže kako preprosto je lobiranje, kako pomemben je v današnjem svetu denar in predvsem to, da je imel Štoparski vodnik po galaksiji povsem prav.




Tudi ta eko dokumentarec je nastajal kar nekaj let in ravno ta dolgotrajen proces nastajanja pripomore k njegovi relevantnosti. Ko je aktivist Joshua Tickell pričel s snemanjem je namreč biogorivo veljalo za veliko zeleno revolucijo, ki bo odrešilo svet odvisnosti fosilnih goriv. Morda bi ga tudi res, če ne bi kmalu zatem študije pokazale, da je pridelovanje nekaterih rastlin za biogorivo še bolj škodljivo za okolje kot pa izpušni plini, ki nastajajo pri izgorevanju fosilnih goriv. Toda strokovnjaki in pa predvsem linčanja željna novodobna populacija so te študije popadli mnogo prehitro in v raziskavah spregledali zelo pomembno besedo, t.j. nekakaterih.    














Dokumentarec je odličen predvsem v tistih delih, ko se osredotoča na resnična in zanimiva zgodovinska dejstva kot je na primer ta, da je prvi motor Rudolfa Christiana Karla Diesela deloval na biogorivo pridelano iz arašidov, ko nam prikazuje našo odvisnost od nafte, ki je kontrolirana s strani naftnih mogotcev ter lobijev in ko nam ponuja domiselne, okolju prijazne ter trajnostne ekološke rešitve. Po zelo tankem ledu pa se dokumentarec giblje, ko se spusti v razglabljanje o teorijah zarote. Saj veste, 11. september, vojna proti terorizmu, nafta… Špekulacije namreč ne pritičejo ostalim relevantnim in avtentičnim podatkom v tem ogleda vrednemu dokumentarcu.



Televizija je zgolj in predvsem vizualni medij in tega se pri National Geographic izredno zavedajo. Zato so poleg suhoparnih številk, ki jih lahko opazujete v razno raznih člankih, ponudili tudi povsem vizualni prikaz. Kadar hočejo torej poudariti, da povprečni ameriški otrok v svojem otroštvu porabi 3.793 plenic, to napišejo in tudi prikažejo. Jp, pred vašimi očmi se res znajde ogromna gora umazanih plenic. In tako je tudi prav, kajti same številke nam ne povejo kaj dosti, ko pa pred seboj zagledaš maso hamburgerjev, ki jih vase zbaše povprečen Američan, takrat pa si človek ne more pomagati, da se ne bi zamislil. Edina škoda je, da dokumentaec prikazuje zgolj povprečnega Američana.














Zanimivo bi bilo namreč primerjati povprečni ameriški odtis in odtis povprečnega Tuarega ali pa pripadnika kakšnega plemena tropskih deževnih gozdov. No pa tudi številke vam bodo sčasoma že pošteno najedale. Za uro in pol jih je namreč absolutno preveč, tako da se dokumentarec začne postopoma pošteno vleči. Ne rešijo ga niti »behind the scenes«, ki so vkomponirane kar direktno v dokumentarec. Tudi voditeljica s svojim "it's so amazing that you won't believe it" začne sčasoma presedati. Je pa zanimivo, da sem bil kljub vnaprejšnji predstavi o tem kakšni potrošniki so Američani, negativno šokiran. Res so neverjetni v svojem pretiravanju.




Pogledal sem že ogromno filmov vseh vrst, ampak redkokdaj pri kakšen ogledu izbuljim oči. No tokrat sem debelo in s precejšnjim nelagodjem nemo opazoval celoten dokumentarec in prva ideja, ki je spreletela moje misli je bila, FAK! Nekateri ljudje si preprosto ne zaslužijo življenja na našem planetu in to rečem brez kančka kakršne koli slabe vesti. No, saj to sem vedel že prej, ampak vseeno so me ob ogledu resničnih posnetkov spreletavali mešani občutki, ki so bili nekakšna mešanica groze, srha, nemoči, gnusa, jeze in sočutja. Tako da draga Jadranka, če želiš spreobračati mesojedce, jim pokaži tale dokumentarec. Zaleže mnogo bolj kot sprani argumenti veganov, ki krožijo po socialnih omrežjih.


















Dokumentarec nas popelje v svet našega sprevrženega odnosa do živali. Interakcija je razdeljena na 5 kategorij in sicer: domači ljubljenčki, hrana, obleke, zabava in medicinski poizkusi. Seveda je v vseh teh primerih človek tisti, ki se okorišča. Pripovedovalec (Joaquin Phoenix) gre celo tako daleč, da človeka označi kot »vrstista«, t.j. tistega, ki svojo zemeljsko vrsto jemlje kot superiorno. Po ogledu teh na skrivaj posnetih videov, ki so se kopičili kar 6 let, vam bo hitro jasno zakaj. Povsem jasne pa vam bodo postale tudi naslednje Twainove besede:« Od vseh bitij, ki so bila kdaj ustvarjena, je človek najbolj prezira vreden.« Ogled nadvse priporočljiv, toda pripravite se na prizore, ki bodo za vedno ostali z vami.
























Vizualna poslastica podprta s pompozno glasbeno podlago, ki v približno 2 urah opiše zgodovino našega planeta Zemlje. Poudarek je seveda na obdobju, ko se je na planetu pojavil Homo sapiens (glede na naše obnašanje napram živemu in neživemu svetu okoli nas nadvse neprimerna oznaka), oziroma ko je človek ugotovil, da namesto njega delo lahko opravljajo stroji, ki jih zadnje čase poganja predvsem nafta. Od tistega trenutka naprej je začel s pomočjo svojega znanja in že omenjenih strojev sunkovito spreminjati svojo okolico. Če potegnemo nekakšno povprečje, na žalost zelo negativno in s takim tempom spreminjanja in izkoriščanja se nam ne piše nič dobrega.














Zgodbo pripoveduje kar Zemlja sama in nas prosi, da naj malček umirimo naš tempo njenega siromašenja. Pri tem nam s pomočjo zračnih posnetkov dokazuje posledice našega ravnanja, ki nas vodijo na rob obstoja. Vendar pozor. Čeprav je že od omenjenega trenutka dalje, se pravi, ko človek odkrije koristnost mehaniziranega dela, zgodba zelo depresivna, je zaključek optimističen. Zemlja nam prikaže, kako so se nekateri ljudje že začeli zavedati strašne situacije v kateri se je znašlo človeštvo in njihova dejanja, ki bodo pripomogla k bolj zeleni prihodnosti. Navsezadnje je to za enkrat naš edini planet in čas bi že bil, da mu izkažemo zasluženo mero spoštovanja.  














Objavljeno pod |

20 komentarjev:

t-h-o-r pravi ...

fak, al gora so nas v 2./3. letniku gimnazije peljali gledat (obvezen ogled) v kino

po filmu smo imeli še "predavanje" "borcev za okolje"


omg, takrat sem skor šamarje talal enmu debilu z mikrofonom in očali in pedo tonom glasu


fuck you

Sadako pravi ...

Ne boš verjel (ali pač), nekateri prfoksi so tolk out of date, da to še vedno počnejo in so prepričani kako nov in svež dokumentarec kažejo svojim učencem.

Grozno.

Sadako pravi ...

Drugač pa itak: been there done that :D

Se mi zdi, da je redko kateri pripadnik generacije 90. ušel šolskemu prikazu tega dokumentarca. Mi smo ga recimo vidl na faksu.

paucstadt pravi ...

Earthlings sem pogledal in... kaj naj rečem, je kr hudo vse skupaj :S par posnetkov te res vrže s stola. Recimo tisto, ko živega psa vržejo v smetarski tovornjak pod prešo. Banda! Če je karma, potem...

t-h-o-r pravi ...

kaj je zdaj point tega earthlings? sem mislil, da je kaj o mesni industriji


zdaj pa se mi vedno bolj zdi, da so random prikazi nasilja nad živalmi


ne vem, zakaj bi to kogarkoli prepričalo da se ne sme jest mesa?

Anonimni pravi ...

Sicer ne spada ravno sem, ampak Barako poznaš?

Sadako pravi ...

@paucstadt: se nekaterim piše zelo salbo in prav je tako. Vedno znova sem šokiran nad dejanji nekaterih osebkov. FAK!

@thor: primarni point Earthlings je ta, da smo tako ljudje kot živali prebivalci istega planeta in naj bo zatorej bivali v sožitju. S pomočjo posnetkov pa nam prikažejo del krute realnosti med katero se skriva tudi eksplaotacija živali za prehrano.

@anonimni (če je to sploh tvoje pravo ime(dvomim)): sem že slišal za to foro ja, ampak nisem (še) gledal.

Cosmopapi pravi ...

Če dovoliš, bi dodal še te:
http://odvisni-od-neodvisnih-filmov.blogspot.com/2010/02/age-of-stupid.html
http://odvisni-od-neodvisnih-filmov.blogspot.com/2010/03/crude.html
http://odvisni-od-neodvisnih-filmov.blogspot.com/2010/07/gasland.html
http://odvisni-od-neodvisnih-filmov.blogspot.com/2012/02/tedenska-izbira-17.html (If a Tree Falls) ...

t-h-o-r pravi ...

eksploatacija živali za prehrano


never heard this one before

Sadako pravi ...

@Cosmopapi: seveda, the more the marrier!

@thor: ja lej, nekaj je uporaba oz. poraba nekaj pa izkoriščanje in dokumentarec prikaže ta drugi vidik naših prehranjevalnih navad.

t-h-o-r pravi ...

grem gledat zdaj ta filEm

Sadako pravi ...

Poročaj o svojih občutkih po ogledu ;)

t-h-o-r pravi ...

po prvih 10 minutah rage občutek ob speeciesmu

t-h-o-r pravi ...

škoda, da v isti prispevek, kot ti zapuščeni psi in mačke, ne vzame tudi ščurkov, mušic, hroščev, mravelj itd.

Sadako pravi ...

Ja lej, zdej ne vem al se norca delaš, ampak imam na sumu, da nisi dojel oz. si spregledal razliko med načrtno kapitalistično produkcijo živali za človeško eksploatacijo in neko naravno selekcijo, ki vlada v naravi. Dokumentarec se ukvarja s tistim prvim ;)

Anonimni pravi ...

se strinjam za Planet Earth, dihjemajoce, 10/10. v bliznji prihodnosti me pa caka Frozen Planet

Sadako pravi ...

Prav gotovo boš užival, saj gre prav tako za izjemno vizualno in izobraževalno popotovanje.

Sadako pravi ...

Glede na trailer izgleda zelo mamljivo, čeprav sem ponavadi skeptičen do kvazi družinskih zgodb, ki jih vkomponirajo v razne ekodokumentarce. Sploh kakšen Disney zna bit zelo tečn s tem.

dažbog pravi ...

na enak način, kot se danes ljudje posmehujejo specisizmu, so se pred 100 leti smejali ob besedah rasizem, seksizem, homofobija...
jaz bi sicer šel dlje kot ti, Sadako, in rekel da niso grozoviti samo poboji na teh posnetkih, ampak prav vsi poboji živih bitij. Po mojem mnenju ne obstaja 'human' način zakola.

super članek drugače in super stran.

Sadako pravi ...

Ja, že sama beseda zakol zveni zastrašujoče pa tudi realnost je pač taka, da živali namenjene mesni industriji ne umrejo ravno zaradi srečne starosti, tekanja po prerijah inu duhanja rožic.

Ampak tako kot že nič kolikokrat v človeški zgodovini: ignorance is bliss!

Also: thanks za pohvale :D

Objavite komentar

Novejša objava Starejša objava Domov
Zagotavlja Blogger.

    Kliki

    Kontakt

    sadako6556@gmail.com

Zadnji komentarji