7 nesramno seksi fatalk

Na začetku 40. let prejšnjega stoletja, so v Hollywoodu začeli nastajati filmi, katerim je bilo skupno temačno ter zakajeno filmsko ozračje prepojeno s cigaretnim dimom ter labirintne ulice notoričnih mest po katerih so svoji bridki usodi naproti stopali privatni detektivi ter za njihovo pogubo krivi seksi simboli v podobi pretkanih fatalk.
Body Heat (1981)


Nadvse poredko smo v svetu sedme umetnosti priča, da bi kakšen režiser že s svojim prvencem zadel žebljico na glavico. To se je leta 1981 po(ne)srečilo ameriškemu režiserju Lawrenceu Kasdanu. Z neo-noirjem Body Heat (1981), ki je tudi nekakšno posvetilo njegovi rodni zvezni državi Floridi, se je namreč že s svojim prvim filmom zapisal med nesmrtne. Morda tudi zato, ker se je odločil, da bo svoj prvi film režiral oz. posnel s tako gorečnostjo, kot da je njegov zadnji. In iskreno povedano, da tudi če bi bil, sam ne bi imel popolnoma nič proti. Body Heat (1981) je namreč daleč pred vsemi ostalimi filmi, ki jih je ustvaril.













Ta stilsko dovršeni ter z erotiko nabiti filmski prvenec, ki se s svojim slogom in fabulo poklanja ameriškemu obdobju film-noirja, je namreč vrhunski tako v svojem vizualnem kot tudi narativnem podajanju zgodbe. Sicer je sama zgodba na prvi pogled dokaj klišejska, saj v prvi vrsti predstavlja nezadovoljnega privatnega detektiva, ki se pusti zapeljati čarom strupene preračunljivke (pogubna Kathleen Turner), vendar jo pokonci drži neverjetna kemija med glavnima igralcema ter občutek, da bo šlo nekaj hudo narobe. Skratka, nadvse odlični neo-noir, kateremu tisto nekaj več nudi predvsem z erotiko ter peklensko vročino nabito ozračje, zadimljena jazzy glasba ter najbolj zahrbtna filmska fatalka ever.














The Lady From Shanghai (1948)


Ko je filmski studio Columbia projekt The Lady From Shanghai (1948) predal wunderkindu celuloidnega traku, si po vsej verjetnosti niti v sanjah ni predstavljal, kakšne nevšečnosti ga bodo doletele tekom snemanja, vendar legendarni O. Welles je tedaj že taval po blodnjaku svojega filmskega sveta, katerega je prej ko ne sprožil nenadejan uspeh po nekaterih lestvicah naj filma vseh časov. Jah, breme filma Citizen Kane (1941) je bilo kot kaže za mladega Orsona pretežko. S filmom The Lady From Shanghai (1948) je namreč nekajkrat prekoračil proračun, končni izdelek je zamujal, ko pa je bil dokončan, je bil za studio absolutno predolg. Iz približno 150 min so ga porezali na dobrih 80 in s tem onečastili tudi nadrealistično finalno sekvenco.


















 O. Welles si je za film celo drznil tedanjemu seks simbolu Riti Hayworth s peroksidom onečediti njene do tedaj kot strast rdeče lase. Le - ta v filmu, katerega scenarij je zamotan kot jara kača, igra seksi krojilko usode. V svojo mrežo hoče spraviti prav vse moške, ki se pojavijo v njenem življenju, se z njimi malo poigrati, jih izkoristiti ter nato po hitrem postopku zavreči (oz. jim odsekati tiča kot bi rekel Freud film-noirja). Rita je pač fatalka par excellence, saj je Wellesa omrežila tako znotraj filmskih kot tudi znotraj okvirjev resničnega življenja. Morda pa je Orson ves prekoračen čas ter predvsem proračun filma zapravil za pecanje tokratne seks bombe. Glede na videno, je bila Rita zagotovo vredna tega.













 
Out Of The Past (1947)


Če se film-noir začne s prelepim in vedrim sončnim dnevom to lahko pomeni le eno. Čez trenutek ali dva vas po vsej verjetnosti čaka serija flashbackov protagonista, ki skuša pobegniti svoji neslavni preteklosti v kateri je sodeloval v kriminalnih dejanjih, največkrat povezanih z dvojno prevaro s pomočjo katere si je poskušal prisvojiti srce, katero mu ni bilo usojeno. Povsem tako je tudi v tokratnem izbrancu, v katerem nastopajo arhetipi tega mračnega žanra in kljub temu, da večina posnetkov zaradi klasične postavitve kamere ni v skladu s tipologijo film-noirja, se pred vašimi očmi znajde eden izmed najboljših predstavnikov dotičnega žanra.

















Nesrečnika, ki se hoče izmuzniti svoji usodi s tem pa neizbežno drvi ravno proti njej, v filmu Out Of The Past (1947) odigra tako rekoč vedno odlični Robert Mitchum. Privatni detektiv, ki se mu je že skoraj posrečilo izviti iz primeža tokrat resnično mlade (za čas snemanja je imela Jane Greer dopolnjenih šele 22 pomladi), vendar premo sorazmerno s tem tudi resnično smrtonosne fatalke. Posredno njene morilske lovke namreč sežejo tudi v nadvse odročne kraje v katerih se je Jeff (Mitchum) odločil prebiti preostanek svoje anonimne prihodnosti a kaj kmalu spozna, da ga pred žensko, ki ga je začarala lahko reši le… Bom povedal raje z besedami nekega irskega rokerja:« I can't live, with or withou you…«


















The Last Seduction (1994)


Tokratni filmski biserček vam ponuja to čast, da si ogledate do sedaj zadnjo izmed modernih filmski fatalk. Fatalk, ki si morda zasluži zasesti celo prestol vseh pregrehe vrednih predatork. S pomočjo svojega nezaustavljivega seksapila lahko namreč očara in začara prav vsakega moškega. Še več. Kot kaže stopi vsem moškim znotraj filma ob pogledu na njene prečudovite dolge noge odete v zapeljive svilene nogavice, mini črno krilce, nagajivo odpeto belo bluzo ter čutne in hotne rdeče ustnice, prav vsa kri v glavo. Ampak v tisto spodnjo, saj se tekom celega filma obnašajo kot nedorasli bebčki in to kruta usoda v podobi Linde Fiorentino zlahka izkorišča sebi v prid.













Ta od tičo… pardon, od čikov odvisna zapeljivka se namreč odloči, da ima dovolj podrejanja moškim ter da je dovolj samostojna da začne svoje lastno življenje živeti sama. No, takoj zatem, ko svojemu dotedanjemu ljubimcu oz. celo možu, odtegne zajeten kupček zelencev, ki ga je le - ta pridelal s pomočjo farmacevtskega prekupčevanja. Seveda se oškodovanec s tem ne more nikakor sprijazniti in začne se divja igra sledenja, seksa, prevar, umorov,… Vse to v filmu, ki bi ga lahko uvrstili celo med tiste cenene B erotične trilerje, vendar se Linda s tako oceno nikakor ne bi strinjala in ni ji dobro oporekati. Imam namreč občutek, da vas lahko kastrira oz. vam zdrobi prašnike z golo roko.














The Killers (1946)


Že v svoji prvi filmski vlogi je imel Burt Lancaster to srečo oz. smolo, da ga je v svojo mrežo ujela prelestna Ava Gardner, ki v tem filmu igra pogubno fatalko. Sam film je adaptacija Hemingwayeve novele, vendar je potrebno poudariti, da gre za močno razširjeno in dodelano ekranizacijo. Zgodba v knjigi se namreč konča tik preden se dva poklicna morilca priplazita do stanovanja glavnega protagonista, medtem ko se v filmu tam šele dobro začne. Jp, spet je v igri filmska prvina, ki se je film-noir tako rad poslužuje, se pravi flasbacki, vendar so le - ti tokrat kronološko pomešani in nam zgodbo odkrivajo zelo postopoma. In kakšna zgodba je to.

Ne vem, če sem v svoji nekajletni karieri filmskega entuziasta znotraj klasičnega film-noirja že imel priložnost uzreti filmski lik, katerega življenje bi bilo tako polno bridkih razočaranj. Niti ne pomnim, da bi zavarovalniški agent nastopal v vlogi tistega, ki hoče primer razkriti in ne tistega, ki je primer zakuhal ali pa da bi fatalka tekom filma dajala tako močan občutek vseprisotne prezence kljub temu, da ji je namenjeno tako malo filmskega časa. No, režiserju Robertu Siodmaku, se vse te komponente niso zdele prav nič nenavadne. Elegantno jih je namreč združil v tem noirju, ki vas ne bo pustil ravnodušne.



















Laura (1944)


Glasba je mnogokrat tista dodana vrednost filma, ki lahko izkustvo gledanja ponese v neslutene višave in tako je tudi v Premingerjevi Lauri (1944)v katerem prednjači zlovešča glasbena tema z istoimenskim naslovom. Le - ta na gledalca deluje prav tako kot deluje glavna protagonistka na vse ostale filmske akterje, tesnobno ter predvsem preganjajoče. S svojo misteriozno lepoto je namreč Laura (upodobila jo je Gene Tierney) pravi magnet za tako rekoč vsakega moškega, ki ji prekriža pot. Je kot podoba iz sanj, prelepa za naš pusti svet kar je nakazano tudi s filmsko sekvenco v kateri kot boginja iz sanj vstopi v resnično življenje.

















Laura je na začetku pripovedi mrtva pa vendar ji kljub temu uspe zasesti kar dobršen del filmskega platna. Z njo so namreč obsedeni dobesedno vsi moški liki ter tudi nekaj ženskih, med vsemi pa prednjači posesivni Waldo, ki si želi imeti Lauro samo zase. Vendar tako močno žensko ni mogoče prikleniti za štedilnik in ji brati svoje dolgočasne recenzije. Ne, Laura je za kaj takega preveč emancipirana. Njeni življenjski cilji so mnogo višji od zapečkarskega življenja. Želi si živeti. Celo tako močno, da jo ne more ugonobiti niti starka s koso in kdor se ne zaveda njene neukrotljivosti se mu ne piše dobro.



















Basic Insctinct (1992)


Zagotovo najbolj razgaljeni ter eksplicitni in posledično najbolj poznan neo-noir. Film, ki je med zvezde izstrelil plavolaso Sharon Stone. Žensko, kateri ostale pripadnice nežnejšega spola ne zavidajo samo bombastične postave, ampak tudi njen nadpovprečni IQ. No, moški pripadniki se za slednjo referenco najbrž ne zanimajo/zanimamo kaj dosti. Glede na lastne izkušnje jih namreč veliko več pozna slavni prizor v katerem S. Stone prekriža svoje noge kot pa višino njenega inteligenčnega kvocienta. Ja, nekatere igralke imajo to srečo, da se s tem, ko pozabijo obleči hlačke, povzpnejo med filmske zvezde. Ali pa je tej seks bombi uspelo to zaradi njenega over 150 IQja? Hmmm…?











Sharon igra lik pisateljice kriminalnih novel. Nič nenavadnega bi rekli, no vsaj dokler ne bi izvedeli, da se v resničnem življenju dogajajo te isti kruti umori kot jih sama popisuje v svojih šundih. Tako kot se poigrava z liki v svojih knjigah, se poigrava tudi z liki v resničnem življenju. S pomočjo svojega seksapila vzame zdrav razum prav vsakemu, ki se ji preveč približa. Pred njo niso varni ne moški ne ženske. In kljub temu, da gre za potencialno morilko to ne ustavi potrebnega detektiva, ki raziskuje umore, za katere je glavna osumljenka ravno ta greha vredna fatalka. No, glede na videne seksualne prizore revežu ne gre zameriti. Si predstavljate kakšen lepši način za odhod iz tega sveta kot s fukom stoletja?











Objavljeno pod |

9 komentarjev:

t-h-o-r pravi ...

sami carski filmi :ava:


samo rita je over9000 bolj hot v gildi, kot tu :>

t-h-o-r pravi ...

še nekaj sem pozabil: sharon stone nosi v basic instinctu enake obleke, kot jih je nosila kim novak v vertigu :>

sadako pravi ...

Opa trivia znalec :)

Sm mel pa tud Gildo v paci, sam pol je nekak kar The Lady From Shanghai prevladu.

Also: škoda, da so bili včasih noirji tako "konzervativni". Bli blo kr k00l kakšno klasično predstavnico vidit v vlogi, ki jih imajo sodobne fatalke. :slin:

t-h-o-r pravi ...

ma ja, sej so večinoma kr dost seksi, ni ravno potrebe po slačenju :)

t-h-o-r pravi ...

http://io.siol.net/videoposnetki/3d46236dffb65ac24e808e3c5d426b13


sharon ston prekrižanje nog Katarina Čas style :D (ven pa posveti lučka hahah)

An?e pravi ...

Hm.. kaj moram sedaj kliknit da poka?e komentar? :S

Erik pravi ...

To sploh ne dela :(((

sadako pravi ...

Anže & Erik ne štekam vaju(te) čist?

Anže: kot vidiš ti je komentar ratalo oddat :)

EriK: če govoriš o linku tud men žal ne dela :(

edit: pardon, dela

t-h-o-r pravi ...

moj link ne dela? :(


poglejte si 5. del prepisanih na siolu ...

Objavite komentar

Novejša objava Starejša objava Domov
Zagotavlja Blogger.

    Kliki

    Kontakt

    sadako6556@gmail.com

Zadnji komentarji