7 nepotrebnih filmskih nadaljevanj
Želja po zaslužku je v mestu sanj kot kaže primarni cilj producentskih ustanov pri ustvarjanju filmov. Le kako bi lahko drugače razložili vso to poplavo nadaljevanj, ki se šlepajo s pomočjo uspeha svojega predhodnika, ne glede na to, kako se je le - ta zaključil (vedno namreč obstaja možnost prequela, ki nas bo šele popeljal do dogodkov, kateri so se v izvirniku že dogodili). Ne rečem, obstajajo tudi nadaljevanja, ki so prekosila svoj izvirnik. Le - te bom predstavil v enem izmed naslednjih blog vnosov, tokrat pa bo virtualna beseda tekla o tistih drugi, bolj neprijetni skrajnosti.
Book Of Shadows: Blair Witch II (2000)
Če je tvoj predhodnik eden izmed najbolj opevanih kultnih filmov The Blair Witch Project (1999) je po vsej verjetnosti edini namen producenta nadaljevanja v svoj žep pobasati kar čim večjo vsoto cekinov (kaj ni to like vedno?), kajti osel gre samo enkrat na led (kot kaže je glede na vse zasledovalce in častilce čarovnice iz Blaira, človeka pretentati mnogo lažje kot pa osla). Nam pa omenjeni film ponudi eno izmed bolj fascinantnih dejstev, ki ga je sicer moč videti tudi v drugih filmih in to je, da so stvari, ki so posnete iz roke in kasneje predvajane s pomočjo neke cenene VHS resolucije, mnogo strašnejše od nekih zrežiranih HD posnetkov.
Jp že od nekdaj v sedmi umetnosti velja rek, da je tisto česar ne vidiš, mnogo strašnejše od tistega kar je vidu dostopno. Človeška domišljija v sebi pač skriva mnogo bolj bolne, srhljive, dekadentne, brutalne,… podobe kot jih je s pomočjo kamere sposoben prikazati sam režiser. In ravno teh subtilnih elementov je v nadaljevanju enega najstrašnejših filmov ever, absolutno premalo. Vse preveč so namreč prisotni klišejski elementi zlajnanih najstniških grozljivk (gruča dekadentnih adolescentov, droga, alkohol, seks, joške, živčni zlomi, obtoževanja,…). Dajmo si priznat, creepy so zgolj tisti deli, ko nismo povsem prepričani kaj smo videli in ko domišljija opravi svoje.
Titanic II (2010)
Ponovno si pripravite arzenal robčkov kajti ladja vseh ladij se vrača, še večja še hitrejša, še bolj prekleta,… in vrača se pocukrani Leonardo (vsaj ena trditev od zgornjih ne drži). Le kako jim je uspelo posneti nadaljevanje filma, v katerem se čezoceanska križarka zaleti v ledeno goro, se prepolovi in potopi na dno morja? Ja, film katerega naslov kar kliče po ogledu. Kliče pa tudi po cheesy traparijah in teh v filmu res ne manjka. Če sem v prvem delu (skoraj) hlipal ter vekal zaradi nadvse žalostnega konca, mi je solzica tokrat (skoraj) ušla zaradi smeha. Ne boste verjeli, ampak prva in zadnja tretjina filma sta zaradi vseh nebuloz, ki sam jih le - ta navrže, prekleto smešni.
OK naj vam izdam kje in kako so scenaristi filma našli izgovor za splavitev Titanica II. Kot kaže se film dogaja leta 2012 (ali pa filmski ustvarjalci nimajo razčiščenih vseh zgodovinskih dejstev, kar me niti ne bi tako čudilo), ravno na 100 letnico odprave tiste tako nesrečne ladje. In to je šele prva posiljena zadeva v tem filmu, ki bo na vaš obraz našminkala tisti tako znani »are they serious?« obraz. Znotraj fabule lahko namreč pričakujete še nadvse nenavadno obnašanje grenlandskih ledenikov, cunamije, ki potujejo s hitrostjo 843 milj na uro in katere je sprožil odlom ledenika, surferja, ki jaha na valovih, katere je sprožilo krušenje ledenika, da o specialnih efektih narejenih v slikarju sploh ne govorim. Priceless.
The Fly II (1989)
Se še spomnite tiste morasto preganjajoče filmske sekvence v The Fly (1986), ko priležnica Brundleflya sanja, da zaradi nezaščitenega seksa s človekom muho, namesto čilega dojenčka rodi nagravžno ličinko? Jeba, kajti v nadaljevanju se te sanje na žalost uresničijo, tako da mladina in ostali uporabljajte kondome. Kot je razvidno bi se film z lahkoto imenoval tudi Son of The Fly, ampak ne boste verjeli, sam filmček je ne glede na zlajnano eksploatacijo nadvse gledljiv. A kaj, ko je bil izvirnik naravnost briljanten vse od začetka, do enega najbolj skozlano sočutnih koncev in ne bi potreboval prav nikakršnega nadaljevanja, vendar železo se kuje dokler je še vroče.
Za razliko od prvega dela tokratnemu režiserju Chrisu Walasu ni uspelo poustvariti spake narave, ki bi bila deležna našega pretiranega sočutja. Odločil se je raje za edicijo, ki se bolj kot s trpljenjem človeka muhe ukvarja z njenim napadanjem človeških zarotnikov. V bistvu je sama spakatura nekakšna mešanica prisiljene alienovske ter gremlinske vizualne persone, ki je jezna na ljudi, kateri so jo leta in leta imeli zaprto kot nekakšno divjo žival (halo?). Da o prav tako prisiljeno sebičnem happy endu sploh ne izgubljam besed. Skratka, ne glede na to, da spak nature ni v filmih nikoli preveč, je bil izvirnik povsem samozadosten.
The Birds II: Land's End
Pa menda niso mislili resno, da se bomo kar dvakrat zapored bali killerjev v podobi razjarjenih jat ptic (OK, z vsem spoštovanjem do velemojstra suspenza če priznam po pravici, mene osebno že prvi del ni ne vem kako prestrašil)? Poleg tega pa je tako rekoč vsako nadaljevanje Hitchcocovih mojstrovin že v samem startu obsojeno na neuspeh, kajti njegovi režiserski čevlji so povsem unikatni in zategadelj preveliki za večino sodobnih umetnikov. Kljub tem splošno znanim dejstvom pa sta se našla entuziasta, ki sta bila pripravljena narediti nadaljevanje Alfredove mojstrovine. In rezultat? Filmska katastrofa epskih razsežnosti.
Sama zgodba je sicer v večji meri kopija originala The Birds (1963), s to razliko, da se na s ptiči obsedeni otok tokrat pripelje celotna družinica, katere pater familias je prav tako kot v prvem delu Mitch, impotentni nesigurnež, ki dopušča da mu pred ženo šarmira osladni sodelavec. Celo hiša v kateri se odločijo preživeti poletne počitnice je ista kot v izvirniku. Ne glede na kopico identičnih stvari pa za vsaj soliden film manjka tista glavna sestavina. Manjka napetost oz. suspenz (vsa čast Hitchcocku, da je znal v film o ptičih vnesti ta dva tako pomembna filmska elementa). In zato kavsanje ptic po ljudeh izpade bolj ali manj dolgočasno in prav nič strašno.
Dumb And Dumberer: When Harry Met Lloyd (2003)
Moram priznati, da sem imel za tokratno nadaljevanje kar visoka pričakovanja. Sem pri sebi sem namreč razmišljal o dejstvu, da dveh trapcev pa res ne bo tako težko upodobiti na filmskem platnu. Oh, kako sem se motil. Jim Carrey & Jeff Daniels, ki sta igrala vlogi butca in butca v originalu, sta v primerjavi s tokratnima bebcema pravi Oskar material. Za razliko od filma Dumb & Dumber (1994), delujejo tokratne fore nadvse posiljeno in le redko iz nas izvabijo nasmešek kaj šele krohot. Jp, salve smeha tokrat niso zagotovljene in glede na to dejstvo je nadaljevanje kultne komedije iz leta 1994 povsem odveč.
Tokratni film je v bistvu predzgodba izvirnika in govori o srednješolskih dneh, ko sta Harry & Llyod prvič zagledala trapasti faci drug drugega. Jp, it's antoher teen movie. Skozi celotno fabulo nato spremljamo njuno nedolžno in naivno dojemanje sveta okoli sebe, sveta ki jima je ne glede na njuno umsko prikrajšanost zelo naklonjen. Obletavajo ju namreč seksi lepotičke, izvoljena sta za ustanovitelja oddelka za posebne učence, na popotovanje užitkov ju povabita brhki dvojčici,… Vendar Harry & Lloyd živita v svojem svetu in priložnosti, ki se jima ponujajo vse povprek ne opazita, kar zna biti referenca na naše vsakodnevno zamujene priložnosti. Škoda, da namesto v svetu zamujenih priložnosti ne živita v svetu smeha.
Jaws II (1978)
Na koncu prvega dela hrabri lokalci otoka Amity pokončajo morilskega morskega psa, ampak to jim ne zagotovi mirnega spanca. Njihove vode začne namreč terorizirati še ena podvodna beštija, ki ne pozna milosti. Jaws (1975) je bil pač prevelik blockbuster, da filmski ustvarjalci s pomočjo nadaljevanja na njegov račun ne bi od kinogledalcev izmolzli še nekaj dodatnih cekinov. Iz moje strani povsem odveč, saj mi je že izvirnik kot malemu mulcu nagnal strah v kosti. Strah, ki se ga nisem uspel povsem znebiti vse do danes tako da še vedno, ko v morju pod seboj zagledam kakšno čudno silhueto, pomislim na tisto najhujše. Creepy.
Drugače pa je fabula okvirno povsem identična originalni. Spremljamo namreč podvige orjaškega morskega psa, ki seje smrt ter strah in trepet med prebivalci otoka (hja, le kako drugače pa bi lahko sploh posneli zgodbo o ubijalskem morskem psu). In ravno zaradi enake zgodbe, kraja dogajanja, igralske zasedbe,… je to filmsko nadaljevanje dokaj prebavljivo. In če vas je prvi del pripravil do tega, da ste kakšno poletno dopustovanje namesto v morski vodi, preživeli v bazenu, se zna ob ogledu nadaljevanja, zgodovina ponoviti. Za ljubitelje morskih norčij povsem nepotrebno.
The Matrix Reloaded (2003)
Zavedam se, da znam zaradi umestitve filma The Matrix Reloaded (2003) v tokratni blog, razjeziti premarsikatero g33kasto glavo obsedeno s hyper budgetnimi sci-fiji, ampak nič ne de, kajti vsi izbori filmov so striktno subjektivne narave in ne predstavljajo nikakršnega obče spoštovanega pravila. Je že pač tako, da sem tako navdušen nad originalno matrico, da mi ne sede noben njen derivat. In zaključka trilogije, se pravi poleg tokratnega filma še The Matrix Revolutions (2003), to prav gotovo sta, saj nam za razliko od izvirnika, ki je bil poleg paše za oči še nadvse prijetna hrana za možgane, ponujata zgolj še efekt na efekt.
In ravno zaradi dejstva, da sta II. in III. del trilogije le še en sam velik CGI (OK, priznam, da sem bil nad avtocestno sekvenco zelo fasciniran), se je samo snemanje nadaljevanja zavleklo dobra 3 leta (že samo zgoraj omenjeni prizor so snemali skoraj 3 mesece). Ja nabrati 100 milijonov zgolj za specialne efekte res ni mačji kašelj. Znotraj te vizualne bogatije je zakamuflirana nadvse suhoparna zgodba. Neo rešuje Zion in Trinity pred krutim koncem in počasi postaja The One, a pri tem sam Keanu ne pogrunta niti enega novega obraznega izraza, tako da si želim, da bi lahko po koncu ogleda II. In III. dela lahko vzel modro tableto in živel le s spominom na The Matrix (1999).
6 komentarjev:
:lol: :worship:
Eno samo tini wini pripombico imam: nepotrebnih nadaljevanj je seveda krepko več kot sedem. Prej ene sedemsto? :/
Jaws 2 še gre, problematični so ostali deli. Matrix Reloaded je meni boljši kot The Matrix, kaj morem. In seveda, pozabil si Izganjalca hudiča, kjer je bil drugi del res grozljivi poden. Pa Psiho tudi. Oba si uvrstitev na tehle sedem zaslužita bolj kot Jaws in Matrix Reloaded.
Jah tle je problem tak kot ga je nakazal že filmoljub. Preveč je tega ščisa. Ampak OK, za Jaws II ti dam kr prav in bi ga lahko zamenjal, medtem ko se pri The Matrix ne bi mogu strinjat. Sta pa tvoja dva vsekakor kanditata za med top 10.
I had an idea for a script once. It's basically Jaws except when the guys in the boat are going after Jaws, they look around and there's an even bigger Jaws. The guys have to team up with Jaws to get Bigger Jaws. I call it Big Jaws.
zdaj pa upam, da bodo naslednjič sledila win nadaljevanja: terminator 2, godfather 2, empire strikes back and so on and so forth
So že v paci, ampak...
še ne naslednjič :D
Matrix Reloaded je definitivno pravično na seznamu. Pravzaprav menim, da o človeku veliko pove, če mu je katerokoli nadaljevanje Matrice, boljše od izvirnika :).
Objavite komentar