7 neustavljivih filmskih franšiz

Vsake toliko časa se v filmski industriji zgodi, da je nek film tako finančno uspešen, medijsko odmeven, za narod prepotreben ali pa ima po drugi strani za izkoristiti še mnogo knjižnih predlog oz. fanatične die hard fane. V enem izmed teh primerov, ki se medsebojno ne izključujejo, boste priča filmskim nadaljevanjem, katerim ne bo videti konca. Kujmo železo dokler je vroče.





Roko na srce, prvi del (in tudi vseh 27 nadaljevanj + ameriški rimejk) Godzilla (1954) je kar se filmskih superlativov tiče zelo oskubljen film. Igra, scenarij, režija, specialni efekti (v gumijasto obleko zakamufliran človek, ki gazi po kartonastih maketah),… so namreč na zelo skromnem nivoju. Pa vendar je filmska franšiza o Godzilli največji japonski filmski izvozni artikel, znan tako rekoč po celem svetu. Kar pa je povsem razumljivo. Godzilla namreč predstavlja japonski (edini narod, ki je na lastni koži izkusil shell shock nuklearnega orožja) post atomski zeitgeist in kadar je glavni filmski karakter nadvse pomembna kulturna metafora, filmu niti ne moremo očitati dejstva, da ni dober. Važno je, da je.

















50 metrska pošast, ki naj bi bila nekakšen vmesni člen med dinozavri in evolucijsko naprednejšimi bitji, začne svoj uničevalski pohod po Tokiu, zaradi podvodnih atomskih testiranj, ki jo preženejo iz njenega domačega okolja. Da bi bila vsa stvar simbolično še bolj podkrepljena, Godzilla zaradi bližine eksplozij prične oddajati radioaktivno sevanje, poleg tega pa je njen oklep neuničljiv za vsa konvencionalna orožja. Zaustavi jo lahko zgolj povsem nova apokaliptična tehnologija v obliki »uničevalca kisika«. Skratka iskanje katarze s pomočjo filma in ker so bile posledice »malega dečka« in »debelega človeka« tako daljnosežne, so Japonci za pomiritev z zgodovino zaenkrat posneli že 28 delov.























Godzilli (1954) za ovratnik tesno diha še ena japonska filmska franšiza, ki je s prvim delom požela tolikšen uspeh, da so se japonski cineasti odločili napraviti še kar 25 nadaljevanj (da televizijskih serij sploh ne omenjam), s fantastičnim rimejkom Zatôichi (2003) pa se mu je poklonil tudi Takeshi Kitano. In medtem, ko filmi o Godzilli skrivajo dobršno mero prikritih zgodovinskih aluzij, so chanbara alias samurajski filmi o Zatôichiju, veliko bolj realistične narave, saj v sebi ne skrivajo nekih globljih referenc na japonsko zgodovino. Važno je, da poje katana, naokoli letijo okončine ter da teče kri v potokih.











Zatôichi je slep potepuški samuraj (ronin), ki skrbno skriva svoje smrtonosne veščine. V vaseh kjer se ustavi njegovo od dolgih poti utrujeno telo, se namreč vedno najprej predstavi kot upokojeni maser, kockar ali celo potepuh. Če k temu prištejemo še dejstvo, da svojo smrtonosno orožje skriva v pohodniški palici, je naš samotni junak idealna tarča za oportunistične small time gangsterje. Vendar njegove hitropotezne mečevalske piruete zaradi vse močnejših pritiskov družbe, ki ga obdaja, ne ostanejo prikrite prav dolgo. Krvavi vrhunec pa je praviloma na vrsti v finalni sceni, kjer se Zatôichi spopade z najbolj trdovratnim nasprotnikom. In nato odkoraka novim dogodivščinam na proti,…    
















Prvi v seriji posnetih filmov po Flemingovih vohunskih romanih, ki je ustoličil šarmantnega a zato nič manj smrtonosnega agenta ter njegov kultni stavek:« Bond. James Bond.« Poleg 21 uradnih nadaljevanj + 1 neuradnega Never Say Never Again (1983) je sprožil tudi večno dilemo, kdo je tisti igralec, ki je najbolje upodobil moža z licenco za ubijanje (OK, da odgovorim na vprašanje. Z moje strani je bil to vsekakor Roger Moore). Prvi in povečini raziskav tudi tisti najbolj priljubljeni pa je bil postavni Sean Connery. Je pa po drugi strani franšiza o tajnemu agentu njenega visočanstva sprožila tudi pravo subkulturo. Poznam namreč kar nekaj ljudi, ki se hvalijo z bondovimi pripomočki in pri tem srebajo neke čudno zmešane, pardon, pretresene pijače.














So pa bili že v prvem delu serije, ki kot kaže filmskega prizorišča ne bo zapustila še lep čas, predstavljeni vsi elementi, ki Bonda skrbno spremljajo prav v vsakem delu. Govora je seveda o njegovi angleški ekipi, ki skrbi za naloge na vseh mogočih koncih sveta (najraje tistih eksotičnih), brhkih ter na prvi pogled nedosegljivih mladenkah, ki pa se s pomočjo Bondovih čarov prelevijo v nenasitne radoživke ter seveda o obskurnih zlikavcih, ki sovražijo prav ves svet,… Tako, da če vam je bil všeč prvi oz. kateri koli James Bond, vam bodo všeč praktično vsi. Temelji za svetovni uspeh so bili namreč položeni že leta 1962. 




















Se še spominjate dragi sovrstniki ter tudi tisti malo mlajši in malo starejši, kako ste si med glavnim odmorom v osnovnošolski knjižnici na skrivaj ali pa tudi ne (po vsej verjetnosti odvisno od spola) sposojali knjige v katerih so nastopali rojeni vodja Julian, stand-up komedijant Dick, bodoča gospodinja Anne, undercover frača lizača George ter njihov štirinožni prijatelj Timmy? Jp, v mislih imam brezčasno mladinsko knjižno zbirko Pet Prijateljev. Če se vam toži po tistih časih pa nimate časa za prebiranje mladinske literature vam predlagam, da si ogledate leta 1988 začeto risano serijo The Land Before Time (1988). Serija je do sedaj navrgla 13 delov.

















Da pa ne bi bila vsa stvar preočitna, so ustvarjalci risane serije rimejk pretkano zakamuflirali. Zgodba se namreč dogaja nekje v obdobju proti koncu jure (kot kaže že po padcu tistega apokaliptičnega kometa), glavni protagonisti pa so mladi dinozavrčki, ki iščejo obljubljeno deželo in se pri tem učijo samostojnosti ter življenjskih resnic. Glavna nit je torej nadvse podobna tisti, ki se razvija tudi v zgoraj omenjenem zgodbovnem klobčiču. Nadvse simpatično, primerno tako za tiste najmlajše otroke, malo starejše ter otroke ujete v telesu odraslih. Le kdo nima rad prijateljstva ter pustolovščin prepredenih s premostljivimi težavami?






















Zagotovo prav vsi poznate tisto slasher franšizo, ki se je začela davnega leta 1957 v kampu Crsytal Lake, ko sta se dva razganjajoča najstnika predajala radostim življenja, namesto da bi skrbela za svoje varovance, med katerimi je bil tudi mladi ter mongoloidni Jason Voorhees. Kruta usoda je hotela, da se je ravno Jason, ki je bil med slabšimi plavalci, znašel sam sredi jezera in posledično končal ne njegovem dnu. In prekletstvo kampa Crystal Lake je bilo spočeto. Prekletstvo, ki je za enkrat navrglo 11 delov ter za povrhu še presenetljivo dober rimejk (če vzamemo obzir, da so praviloma vsi nedavni slasher rimejki, ki jih ni malo, navadno sranje).













V prvencu se preselimo v leto 1980 in postanemo priča poskusu za ponovno odprtje kampa, nad katerim se je zgrnilo prekletstvo. Vendar ne bo šlo tako zlahka. Vodja kampa se odprtja le – tega s pomočjo gruče nadebudnih najstnikov loti ravno na petek trinajstega. Obletnico, ko je v svoj prerani grob potonil mladi Jason. To dejstvo pa rezultira v tem, da oskrbnike, med katerimi je tudi mladi in še neznani Kevin Bacon, na nadvse brutalne načine pokončuje skrivnostni morilec. In kot je za podžanr slasher v navadi, se mu lahko zoperstavi le tista najbolj nedolžna deklina, ki še ni izkusila raznoraznih pregreh. In kdo je ta skrivnostni morilec? Če ne veste se vam v filmu Scary Movie (2000), ne bi godilo ravno najbolje. ČČččč HAHAhaha…



















Ste že slišali za religijo, katere ideologija se je začela ne tako davnega leta 1966, bila na začetku še zelo maloštevilna, vendar je iz leta v leto napredovala s pridobivanjem vedno novih entuziastov. Religijo, katere tedenski obredi so sestavljeni iz ogleda ene izmed številnih raznolikih svetih serij, vsake toliko časa pa si pripadniki te zelo mlade religije privoščijo tudi pravi verski festival v podobi enega izmed zaenkrat še niti ne tako številnih filmov. Govora je seveda o religiji imenovani Star Trek, ki svoje pobožne ovčice novači predvsem med geekovskimi sci-fi privrženci. Pa pokukajmo malček v zakulisje oz. v fazo stvarjenja tega verstva.












Že omenjenega leta 1966 je luč sveta zagledal prvi evangelij, TV serija Star Trek: The Original Series, ki je trajala do leta 1969. Njeno nalogo je prevzela risana serija Star Trek: The Animated Series (1973 - 1974). Leta 1987 je sledila do sedaj najbolj popularna serija Star Trek: The Next Generation, ki je sci-fi ljubitelje zabavala vse do leta 1994. Sledili so še trije različni derivati: Deep Space Nine (1993 - 1999), Voyager (1995 - 2001) ter Enterprise (2001 - 2005). Vse skupaj 726 epizod. V vmesnem času pa jim je zaenkrat uspelo posneti tudi 11 celovečercev. Potrebovali boste torej kar precej časa, da dodobra osvojite svet posadke Enterprise Kirka, Spocka, Scottya,.. in njihovih naslednikov.  
















Oče modernega slasherja in tisti, ki je med drugim sprožil pravo poplavo tako imenovanih koledarskih morilcev, tistih ki se neutrudno pehajo za razuzdano mladino ter jo pospravljajo vse do zadnje, spolno zavrte morda celo frigidne dekline. Razlog za njegov izredno močan vpliv na imenovani podžanr, je moč iskati predvsem v dejstvu, da je Halloween (1978) glede na razmerje med vložkom in izkupičkom, eden izmed najbolj dobičkonosnih filmov vseh časov. To dejstvo pa so želeli unovčiti tudi režiserji, ki so se lotili nadaljevanj in rimejkov kultnega slasherja. Zaenkrat se v tej nezaustavljivi franšizi nahaja 8 delov ter 2 rimejka. 











Režiser filma John Carpenter je še enkrat več dokazal, da za resnično grozljiv film ne potrebuješ hektolitrov krvi in neznansko dragih specialnih efektov. Dovolj je že voajerska kamera, ki več prikriva kot pa odkriva, temačno ter morbidno vzdušje ter predvsem srh vzbujajoča in preganjajoča glasbena podlaga (zame osebno glasbeni motiv, ki ga je za omenjeni film uglasbil sam Carpenter, znotraj žanra grozljiv zaseda najvišjo stopničko). Če vsemu emu dodamo še nekaj referenc na Hitchcockov Psycho (1960), ki nam sporočajo, da se je Carpenter zgledoval po največjem mojstru suspenza, je kri zmrzujoča doza straha zagotovljena.











12 komentarjev:

t-h-o-r pravi ...

roger moore? really? hah, smešen okus no jao :D

on je beden in filmi z njim so bedni



sean connery FTW

Sadako pravi ...

Jah kaj čmo, 100 ljudi 100 čudi.

Nekako mi njegova uglajeno sarkastična pojava najbolj paše v lik tistega klasičnega Bonda.

Paucstadt pravi ...

ja čeprav je roger res smeško :D ampak hej, plus za the land before time :shy:

Iztok Gartner pravi ...

Tudi meni je Roger Moore najboljši Bond, me veseli, da se strinjava.

K neskončnim franšizam pa dodajam še Puppet Master (10 komadov), Emmanuelle (če se ne motim, jih je več kot 40), The Thin Mana (6 komadov) in seveda Tarzana (neskončna cifra).

Uf, pa videl sem, da si me dal med legende, kar pomeni da te ta hip dajem med svojo blogrolo :)

Sadako pravi ...

Najprej hvala za pripop na blogrolo.

Em(m)anuelle si pa vsekakor zaslužijo svoj zapis, zato jih tukaj nisem upošteval.

Kar pa se tiče Tarzana pa je zadeva zlo podobna tisti s Sherlockom. Ne gre za uradna nadaljevanja, ampak za neko raztreseno eksploatacijo lika.

Puppet Master serijo sem pa že uporabil pri zlobnih lutkah in nekako sem se odločil, da se filmi ne bodo podvajali.

iztok gartner pravi ...

Če ni Tarzana, tudi Bonda ne bi smelo biti, saj gre za isto foro, pa tudi več igralcev, ki ga je igralo.

Bi pa dodal še Aliena, ki jih bo zdaj z novim Scottovim že 7.

Highlanderja, ki jih je 6 plus tv serija.

Pa recimo Hellraiserja, ki jih je kar 9.

Pa Ameriško pito, kjer je tudi kar 7.

Sadako pravi ...

E, kar se tiče Bonda se pa ne morem strinjati. Vsak izmed Bondov nosi v svojem working naslovu tudi zaporedno številko filma, kar pa za npr. Tarzana ne bi mogu trdit. Razen če ti veš kateri tarzan je bil VII., XIV. ali pa recimo XXI.

iztok gartner pravi ...

Hm, ampak Tarzan se večkrat dejansko nadaljuje tudi glede same zgodbe, kar za Bonda ne moremo reči. Je veliko manj raztresen kot Bond, če mene vprašaš. Bonda vidim kot Holmesa, če sem iskren.

Anonimni pravi ...

Yo Sadako, long time, no see - nekaj sem brskal po tvojem blogu pa slučajno (spet) naletel na ta zapis, pa sem videl da se tukaj zgoraj nekaj pogovarjate o filmih, kjer je osrednji lik Tarzan. Nekako me je zadeva začela zanimat (ker doslej Tarzana še pravzaprav nisem gledal namerno, ampak če sem ga pač slučajno ujel na TVju recimo), zato bi bil vesel, če mi našteješ nekaj najboljših filmov s Tarzanom kot osrednjim likom (seveda je tudi tvoje mnenje zaželjeno I. Gartner), ker po Wikipedii sodeč je naslovov vsaj petdeset, jaz pa o "franšizi" sicer nimam pojma. Najlepša hvala.
Abbot.

Sadako pravi ...

y0 abbotle pozdravljen ponovno!

Kar se tiče Tarzanov verjameš al pa ne je meni najljubša kar risanka Tarzan (1999). Kar pa se tiče filmov nikakor ne smeš spregledati tistih z Johnnyem Weissmüllerjem ala Tarzan The Ape Man (1932), Tarzan And His Mate (1934),...

Novejših pa sam žal nisem gledal tko da ti težko kaj svetujem.

Anonimni pravi ...

Ok, tnx za nasvet, tudi meni je risanka najboljša. Wissmüllerja pa nosim v spominu, možno da sem kdaj kak del že pogledal.

Mimogrede, bo kdaj kak zapis v slogu 7 najboljših noir filmov? :D

***
Tvoj blog sem si ravnokar uvrstil med "priljubljene povezave" v brskalniku. Pristal si med Filmoljubom in Prometnimi razmerami :D

lpA

Sadako pravi ...

Zagotovo bo, vendar bo na njem manjkal tisti noirjevski biser, ki sem ga uvrstil že med 7 veličastnih. Glede na to, da gre za meni zelo ljubi žanr, se bo po vsej verjetnosti našlo kar nekaj zapisov na to temo. Enega že lahko najdeš na filmskem platnu 7 nesramno seksi fatalk, kjer se skrivajo tako film-noirji kot meni še bolj ljubi neo-noirji.

Kar pa se tiče drugega dela se počutim zelo polaskanega. :happy:

Lep pozdrav.

Objavite komentar

Novejša objava Starejša objava Domov
Zagotavlja Blogger.

    Kliki

    Kontakt

    sadako6556@gmail.com

Zadnji komentarji