7 whodunit izštevank

Odročna graščina sredi nevihtnega večera. Za mizo se znajde naključno število sumničavih gostov. Strežaj prinese aperitiv in odide nazaj v kuhinjo. Za trenutek zmanjka elektrike, zunaj nebo razsvetli strela in strese grom. Luči se vrnejo nazaj v jedilnico. Eden izmed stolov je prazen. Na tleh leži truplo iz čigar hrbta zeva ročaj noža. Umor.  Whodunit?

 




Edini izmed filmov o štorastem policijskem inšpektorju Clouseauju, ki v svojem naslovu ne nosi besedne zveze Pink Panther (samo toliko, da si bomo na jasnem, Pink Panther je ime diamanta in ne ime animiranega lika, ki se pojavlja v uvodnih špicah in je kasneje dobil svojo risano serijo). Po golem naključju pa gre tudi za najboljšega izmed (pre)mnogih filmskih nadaljevanj in rimejkov. Peter Sellers je namreč po huronskem uspehu filma Pink Panther (1963) postal velika zvezda in si je posledično lahko privoščil marsikaj. Med drugim je tokraten film v celoti nastal zgolj zato, da v njem Peter pokaže vse svoje sposobnosti za komične skeče in uspelo mu je več kot odlično. 











Je pa to tisti film v katerem je Peter Sellers za svoj lik izumil tako prepoznavno polomljeno francosko angleščino ter med drugim tudi film, ki je v serijo katero so pred kratkim neuspešno poskušali obuditi s pomočjo Steva Martina, vpeljal Clouseaujevega šefa Dreyfusa in pomagača Kata. V odročnem dvorcu nekega bogataša (kako izvirno) se zgodi skrivnosten umor enega izmed služabnikov in primer v svoje roke prevzame neustrašni in nezmotljivi, a prekleto štorasti Clouseau. Le-ta sumi vse in hkrati nikogar, še posebej pa ne glavne osumljenke prelestne Elke Sommer. Toda ne skrbite zaradi klišejske zgodbe, tu je namreč mojster traparij Peter Sellers.
















Zagotovo eden izmed najhitrejših filmov, ki se poigravajo s whodunit tematiko. S svojim tempom še posebej izstopa konec, ki nam zadnje pol urice ponudi kar 3 različne variante, kdo bi lahko bil morilec. Arhivi pravijo, da so si kinematografi sami izbrali verzijo, ki so jo želeli vrteti v svojih prostorih, medtem ko boste vse 3 našli na DVD izdaji. Ja, sami lahko izbirate kateri zaključek se vam zdi najbolj prikladen. Je pa Clue (1985) znotraj filmske zgodovine pomemben predvsem zaradi tega, ker gre za prvi film, ki je nastal po namizni igri. Praktično vsi karakterji in tudi notranjost dvorca so namreč replike namiznih figuric in scenografije igre (celo avtomobili s katerimi se pripeljejo potencialni krivci).













Deževen večer v odročnem dvorcu nekje na območju Nove Anglije. Vanj je na precej skrivnosten način povabljenih 6 na prvi videz popolnih neznancev. Za trenutek ugasnejo luči, zasliši se strel in na tleh obleži truplo. Le kdo bi lahko bil krivec? V tej norčavi izštevanki so sumljivi praktično vsi liki, kajti nihče izmed njih nima ravno neomadeževane preteklosti. Zaradi različnih koncev pa je praktično nemogoče ugotoviti pravega storilca. Vendar nič ne de, ob samem filmu se boste po vsej verjetnosti precej zabavali, saj gre za nagajivo, seksi in domiselno whodunit izštevanko, ki se norčuje iz omenjenega podžanra ter predvsem iz hladnovojne rdeče obarvane paranoje.



















Dokaj posrečena parodija, ki se malček ponorčuje iz lepega števila do tedaj posnetih detektivskih zgodb, filmov, novel in romanov (našli boste karakterje iz romana The Thin Man po katerem je bilo posnetih tudi 6 kinematografskih celovečercev, pa enega najbolj znanih detektivov Sama Spada iz romana The Maltese Falcon (oba romana je napisal hard-boiled avtor Dashiell Hammett), v filmu se skrivata tudi lika Agathe Christie Hercule Poirot in Miss Marple, nenazadnje pa je tu tudi lik Earla Derr Biggersa, Charlie Chan). Najboljše pri vseh teh karakterjih pa je to, da so jim življenje vdahnile nekatere izmed največjih zvezd whodunit obdobja.













Najbolj presenetljivo pri vsem pa je to, da so njihove vloge porazdeljene zelo pravično in da nihče izmed njih ne fura ego tripa, s pomočjo katerega bi želel izstopati in zasenčiti druge. Tako nas na precej lahkoten in zabaven način vodijo do končnega razkritja oz. razkritij. Ja, prav ste prebrali. Twistov na koncu je namreč toliko, kolikor vrhunskih detektivov je prisotnih. Vsak ima namreč svojo razlago kdo je skrivnostni morilec v klišejsko osamelem in z nevihto obdanem dvorcu oz. bolje rečeno v kakšni povezavi je z njihovim gostiteljem. Toda kdo je tisti, ki mu je zares uspelo razvozlati skrivnostno zagonetko in se okititi z naslovom najboljšega detektiva? Poglejte in se prepričajte sami.



















Super film pri katerem pa so filmski ustvarjalci naredili manjšo napako in mu s tem odvzeli etiketo odličnosti. Film je namreč ekranizacija odrske igre in ne knjige z istim naslovom (kot zanimivost lahko omenim, da je bil prvotni naslov knjige Ten Little Niggers). In kje je big deal boste vprašali in pri tem osorno zavili z očmi. Big deal je predvsem v koncu, ki je v knjigi mnogo boljši od tistega v drami in filmu, zatorej vam močno priporočam, da se pred samim ogledom prebijete skozi knjigo. Ne bo vam žal, kajti nastala je izpod peresa največje angleške pisateljice kriminalk Agathe Christie. Še več, gre za do sedaj najbolj prodajan roman te nesmrtne avtorice kriminalnih zgodb.

















Celotna zgodba se vrti okoli otroške pesmice (sicer mi ni jasno kako lahko pesmica za otroke govori o kruti smrti Indijancev, ampak pustimo malenkosti). Pesmico katero so med drugim priredili tudi The Drinkersi (tista o jagrih ja). V hiši na neznanem otoku se znajde 10 ljudi, katere bremeni nek črni madež v njihovi preteklosti. V svoje goste jih povabi gospod U. N. Owen, a kaj, ko se sam ne udeleži prirejene zabave. Že kmalu se v tej ogromni hiši začnejo dogajati nenavadni umori, ki natanko sledijo zgoraj omenjeni pesmici in kot kaže je eden izmed 10. gostov sam gospod Owen. Ali ga bo ostalim gostom uspelo razkrinkati preden pade še zadnji mali Indijanček?























Malček drugačen whodunit izdelek, saj se bolj kot na sam umor osredotoča na socialne vezi, ki povezujejo vse vpletene. Po vsej verjetnosti je za to odgovoren njegov režiser Robert Altman, ki je znan po tem, da se rad poigra z nevidnimi silami, ki nas približujejo in oddaljujejo. Tokrat je zaradi izvrstnega scenarija in scenografije naredil out of the box whodunit izštevanko, ki mu je prinesla kar 7 nominacij za Oskarja. Enega izmed njih je film tudi pobasal v svoj žep in sicer za izvirni scenarij. Vendar še enkrat opozorilo za tiste, ki ste navajeni bolj misterioznih, hitrih in detektivskih filmov tokratnega podžanra. Dotični izdelek po vsej verjetnosti ne bo vaša najbolj priljubljena skodelica čaja.











V njem je moč zaslediti predvsem kritiko višjega sloja angleške družbe v medvojnem obdobju. Le-ta je prikazan kot vzvišena in snobovska buržoazija, ki ji je mar le za zadovoljevanje lastnih potreb. V resnici pa so tako nebogljeni, da bi brez lastne služinčadi kaj hitro svoj kruti konec dočakali. Toda tudi butlerji, kuharice in ostali služabniki niso povsem nedolžni. O ne, daleč od tega. In ko se skupinici obojih znajdeta v izoliranem okolju, prilezejo na dan marsikateri okostnjaki, ki so (pre)dolgo časa ždeli v omari. Vsa ta napetost pa se lahko sprosti le s pomočjo umora največje živine. Komu je šel bolj v nos, patricijem ali plebejcem angleške družbe?
















Kaj preostane moškemu čigar življenje diktira 8 vražjih babnic? Retorično vprašanje, še posebej, če je teh 8 predstavnic nežnejšega spola krvosesnih babur, ki navzven izgledajo prečudovito, znotraj pa so gnile in zahrbtne (referenca na predvolilno obdobje je povsem naključna). In ravno s to idejo se je v tem whodunit mjuziklu (jp, prav ste prebrali, mjuziklu) poigral francoski režiser François Ozon. Sestavine kot nalašč za prijetno satiro o družinskih vezeh (večina žensk je namreč v sorodu z osamljenim možakarjem), kar 8 Women (2002) tudi je. No pa da vseeno odgovorim na prvo vprašanje. Nič, babnice namreč iz njega posrkajo prav vse, tudi življenje.













Toda le katera bi lahko bila tista, ki bi se v predbožičnem obdobju znotraj izolirane vile odločila za tak drzen podvig? Morda ena izmed njegovih dveh hčera, morda njegova žena ali pa svakinja, morda katera izmed obeh služkinj, njegova sestra ali morda kar njegova mama. Prav vsaka je namreč imela motiv in hkrati nikakršnega alibija. Je pa gospodu režiserju za vloge teh potencialih morilk uspelo prepričati sama eminentna imena francoske kinematografije med katerimi prednjači bivša seks bomba Catharine Deneuve. Če si želite torej ogledati dokaj domiselno,  na trenutke rahlo erotično zgodbo posneto v toplih in prijetnih barvah, bo tokratni film kot nalašč za vas. Ženske pa si ga lahko pogledajo kar tako, v razmislek.



















Za konec pa še film, ki mi je v predprejšnjem zapisu namignil, kakšno lestvico lahko sestavim v prihodnje. Identity (2003) je bil namreč v prvem planu mišljen kot celuloidni izdelek, ki se bo uvrstil med 7 filmov, ki vam jih priskuti spoiler. Toda ob tehtnem premisleku in prespani noči, sem se odločil, da ga raje uvrstim na tokratno lestvino in voila, tukaj ga imate. Čeprav je res, da bi vam spoiler pokvaril končni užitek pri praktično vsakemu izmed tokratnih izbrancev, je dotični whodunit do spoilerja še posebej pedanten in se bolj kot na to kdo je morilec, osredotoča na finalni twist oz. kar twiste. Whodunit with a twist, to pa je nekaj novega.











Poleg dih jemajočih finalnih preobratov pa je tokratni film poseben še v nečem. Od vseh tokratnih izbrancev je namreč daleč najbolj ekspliciten pri prikazovanju umorov. Medtem, ko se drugi namreč poslužujejo raznih z viskijem pomešanih strupov, strelov izven kadra, topega udarca po lobanji v temi ali v najboljšem primeru štihanja v hrbet, boste v pričujočem filmu deležni odrezanih glav, stlačenih v pralni stroj, zabijanje praktično celotnega kija v oralno odprtino, nazornih avtomobilskih nesreč,… Jp, skupinici, ki se znajde v odročnem obcestnem hotelu sredi Nevade se ne piše nič dobrega, v njihovi sredini se namreč skriva okrutni morilec.










Objavljeno pod |

6 komentarjev:

DeKo pravi ...

Mogoče malo pogrešam film 'Unknown' ( http://www.imdb.com/title/tt0450340/ ). Drugače pa kot ponavadi, super blog :)

Sadako pravi ...

Nisem še gledal, ampak izgleda prekleto zanimivo, tako da hvala za pohvale in za predlog.

DeKo pravi ...

Kar poglej :)

Pa glede And Then There Were None. Knjigo sem prebral in mi je poleg umora na orient expressu naj knjiga od Agathe Christie. Fenomenalen roman, priporočam :)

Cosmopapi pravi ...

Unknown je zelo dobra ideja. Za statistiko bi še podal podcenjeni The Last of Sheila, belgijski hit Loft in pa mogoče tudi Mindhunters.

Sadako pravi ...

O ja Loft je fantastičen, medtem ko The Last Of Sheila ne poznam in zatorej dodajam na svojo must see listo.

Drugače pa ja DeKo, tudi meni je bil roman fantastičen in me je konec v filmu zato kar malo razočaral. Hudič pa tej HW happy endi. Ker drugače se mi zdi, da je film kar dobro ujem atmosfero knjige, vendar kot sem rekel, bolj gremo proti koncu, bolj popušča v svoji surovosti.

t-h-o-r pravi ...

jaz pa pogrešam thin mana :)

Objavite komentar

Novejša objava Starejša objava Domov
Zagotavlja Blogger.

    Kliki

    Kontakt

    sadako6556@gmail.com

Zadnji komentarji