7 najboljših naslovnih skladb Jamesa Bonda

Obstaja kar nekaj lestvic, ki rangirajo naslovne pesmi tajnega agenta 007 in na njih se (tudi na prvih) mestih najdejo popevke, ki jih na tokratni lestvini ni (npr. You Only Live Twice, Goldeneye, The Living Daylights...). Razpored, ki je pred vami, je povzet po Dnevnikovem zapisu (Objektiv, Miha Štamcar), le-ta pa je za podlago uporabil uvrstitve na ameriški in angleški glasbeni lestvici.









Štirinajsti James Bond je bil prelomen kar v nekaj pogledih. Kot prvo je šlo za zadnji film v katerem je tajnega agenta upodobil Roger Moore (s svojimi 57. leti v rokah drži rekord kot najstarejši igralec Jamesa Bonda), ki tudi zaradi svojih let ni bil dorasel svoji vlogi (sam je povedal, da se je pri ljubezenskih prizorih z dekleti, ki bi lahko bile njegove hčerke, počutil dokaj nelagodno). Obratno sorazmerno z njegovo igro in tudi kritiškim sprejemom tokratnega James Bonda pa se je odrezala uvodna glasbena špica, katero so spesnili Duran Duran. Nič nenavadnega saj je bila skladba A View t
To A Kill  posneta ravno v času, ko je šlo omenjeni skupini najbolje.











Angleži so imeli pred omenjeno pesmijo na svojem repertoarju uspešnico Wild Boys, s tokratno pa so fantje iz Birminghama še prestavili svoje mejnike.  Na prvem mestu ameriške Bilbordove lestvice so namreč prebili 2 tedna (na 1. mesto pa so se uvrstili še v nekaterih drugih državah). Morda je ravno ta glasbena uspešnica pripomogla k sami uspešnosti filma, v kateri je vlogo glavnega negativca odigral Christopher Walken. Le-ta želi s pomočjo eksplozije »razdražiti« San Andreasov prelom v Kaliforniji, kjer se stikata Severnoameriška in Pacifiška litosferska plošča (jp, Ian Fleming z domišljijo ni imel problemov) in se nato polastiti monopola na področju izdelovanja mikročipov.














Live And  Let Die (1973)



Ko se je po 7-ih upodobitvah James Bonda s filmom Dimanods Are Forever (1971) od vohunjenja (začasno) poslovil Sean Connery (vmes je s svojim igralskim prvencem kot one-time 007  v filmu On Her Majesty's Secret Service (1969) vskočil še George Lezenby), producenti niso bili ravno navdušeni. Conneryju so ponudili kar 5,5 milijonov ameriških zelencev, kar je bila za tiste čase enormna vsota, a je škotski šarmer ni sprejel. Kot novi tajni agent je s pomočjo tokratnega filma vskočil Roger Moore (moj osebni favorit) in se v vlogi Jamesa Bonda tako kot njegov predhodnik, obdržal kar 7 nadaljevanj. Da bi ustvaril nek svoj imidž je Moore le poredko nosil klobuk, ni pil martinija (pil je bourbon), kadil cigaret (kadil je cigare) in uporabljal Waltherja (njegova pištola je bila Magnum).













Naslovno pesem, ki je bila tako kot še nekatere nominirana za nagrado Oskar, je s pomočjo svoje žene Linde spisal sam Paul McCartney (za kasnejšo prav tako sila uspešno priredbo so poskrbeli Guns N' Roses). Pompozna skladba naj bi se ujemala s temačnimi in mističnimi vudu obredi, ki so bili odraz ere v kateri je nastal 9. del Jamesa Bonda. Live And Let Die (1973), ki bil posnet po istoimenskem romanu Iana Fleminga, je luč sveta ugledal ravno na vrhuncu blaxsploatacije in to se močno odraža tudi v samem filmu. Prvič je bila ena izmed vidnih Bondovih deklet črnka, v filmu so kraljevali črni nepridipravi, ki so se naokoli prevažali v svojih pimpmobilih, črn pa je bil tudi glavni negativec.

















The Spy Who Loved Me (1977) 



3. Bondov film v katerem je nastopil Roger Moore (drugače pa 10. v seriji) je bil 4. najdonosnejši film o tajnem agentu 007. Uvrstil se je za: Goldfinger (1964), Thunderball (1965) ter You Only Live Twice (1967). V vseh treh zgoraj omenjenih je kot agent njenega visočanstva nastopil Sean Connery, tako da je pričujoči najdonosnejši Bondov film vseh časov v katerem je nastopil Roger Moore. Dokaj presenetljivo, sploh glede na dejstvo, da je The Spy Who Loved Me eno izmed najslabših del Iana Fleminga (prav tako 10. v vrsti). Je pa tudi res, da so si filmski ustvarjalci zgodbo v romanu povsem spregledali in iz nje vzeli zgolj dva negativca. 











Eden izmed njiju je postal največja ikona med Bondovimi zlobneži in to kljub dejstvu, da ni šlo za glavnega »I wanna rule/destroy the world« psihiča, ampak njegovega pomočnika. Govora je seveda o jeklenozobem velikanu Jaws, ki se je kasneje vrnil še v filmu Moonraker (1979). Poleg njega in Bonda je na platnu kraljevala še mična Barbara Bach (kasneje se je poročila z Beatlom Ringotom Starrjem), za prepoznavno glasbeno podlago pa je poskrbela ameriška pevka Carly Simon. Pesem Nobody Does It Better je postala ena njenih največjih uspešnic (njena največja je bila You're So Vain), a se z njo ni uspela uvrstiti na prvo mesto nobene izmed znanih glasbenih lestvic.














For Your Eyes Only (1981)



12. uradno nadaljevanje o MI6 agentu in prvo, ki ga je režiral John Glen. Le-ta je bil sicer dodobra seznanjen s serijo, saj je kot montažer ali pa pomočnik direktorja sodeloval že pri treh bondiadah, režiral pa je kar vseh 5 uradnih celuloidnih Bond izdelkov 80-ih let prejšnjega stoletja. Poleg pričujočega še: Octopussy (1983), A View To A Kill (1985), The Living Daylights (1987) ter Licence To Kill (1989). Filmi o Jamesu Bondu nam torej služijo kot lep filmski dokaz, da se zmagovalnega konja ne menja. Kot kaže niti takrat, ko je le-ta že pošteno iztrošen ter upehan in ravno to so sčasoma postali filmi o najbolj slavnem tajnem agentu, saj so iz filma v film uporabljali iste prežvečene fore.











Najbrž vam je vsem kristalno jasno, da so filmi o James Bondu povsem generične izdelave v katerih se le redko najde kakšna dodana vrednost in tokratni izdelek ni pri tem nobena izjema. Pomagalo mu ni niti to, da je ekipa material za For Your Eyes Only (1981) črpala kar iz 4-ih del Iana Fleminga. Poleg istoimenske kratke zgodbe je navdih za 12. nadaljevanje našla še v Risco (prav tako kratka zgodba) ter v romanu Goldfinger in Live And Let Die. Skratka prava mala kompilacija tega takrat že rutinskega blockbusterja katerega sestavni del je bila tudi uspešna naslovna skladba. Tokrat je za njo poskrbela meni neznana škotska pevka Sheena Easton.














Skyfall (2012)



Ravno na častitljivo obletnico 50-ih let od prvega filmskega Bonda Dr. No (1962), je svojega prvega Oskarja dočakala tudi naslovna Bondova pesem. Ne na prav veliko presenečenje, saj jo je odpela trenutno ena izmed najbolj popularnih pevk, Britanka Adele. Sicer pa to ni bil prvi Zlati kipec za vohunsko serijo. Zanj je v kategoriji najboljših zvočnih efektov poskrbel že 2. James Bond film Goldfinger (1964), a je kljub 14-im nominacijam ustvarjalcem te vohunske franšize uspelo zmagati zgolj štirikrat, od tega kar dvakrat s tokratnim že 23-im nadaljevanjem. Je pa James Bond s svojimi zadnjimi filmi v katerih nastopa Daniel Craig postal tisti pravi blockbuster, saj se vložki merijo v milijonih, izkupički pa segajo preko milijarde.











Jp, Skyfall (2012) je prvi v nizu Bonidad, ki je na kinoblagajnah pokasiral preko milijarde, prav tako pa je prvi, ki je svojo premiero dočakal tudi na famoznih IMAX platnih in to kljub dejstvu, da ni bil posnet z IMAX kamerami. Po 50-ih letih se torej zdi, da je tajni agent v službi njenega visočanstva vsaj tako živ, kot je bil na začetku svoje poti, če ne še bolj. V njegovi vlogi se namreč odlično znajde Daniel Craig, film je pobral kar 2 Oskarja in bil nominiran še v treh kategorijah, med drugim tudi v prestižni za najboljšo fotografijo, razvili so se njegovi do sedaj predvsem stranski liki, po dolgem času pa je dobil tudi dostojnega nasprotnika.














Die Another Day (2002) 



Ob 40-letnici so nas (v mislih imam predvsem moški del gledalcev) ustvarjalci te neuničljive franšize razveselili z izredno vročim poklonom. V vlogo Bondovega dekleta so postavili seksi čokoladico Halle Berry, ki je bila leto pred tem s pomočjo filma Monster's Ball (2001), postala prva in zaenkrat tudi edina temnopolta igralka nagrajena z Oskarjem v kategoriji glavnih igralk. Le-ta se v stilu prvega Bondovega dekleta Ursule Andress in v praktično identični opravi kot fatamorgana iz mokrih sanj priziblje iz vode. Vroče! Je pa bil po 40-ih letih ponovno čas za spremembe. 20. James Bond, četrti in tudi zadnji v katerem je glavno vlogo odigral Pierce Brosnan je namreč prvič stavil na CGI tehnologijo. 












Šlo je za dvorezen meč. Gledalci so namreč drli v kinematografe in Die Another Day (2002) popeljali na sam tron najbolj donosnih bondiad, a po drugi strani so kritiki film ravno zaradi amaterske uporabe CGI-ja večinoma popljuvali. Celo sam Roger Moore, človek, ki je Bonda popeljal celo v vesolje, nad računalniško generiranimi podobami ter nevidnimi avtomobili ni bil navdušen. Toliko bolj zaradi tega, ker je bila istega leta izdan še en (bolj kvaliteten) akcijski vohunski triler The Bourne Identity (2002). Vse to pa ni motilo pop kraljice Madonne, ki je poskrbela za naslovno pesem, poleg tega pa je bila deležna še majhne vlogice v samem filmu.
 













Goldfinger (1964) 



Za mnoge kritike in gledalce najboljši James Bond do sedaj. Sam bi se težko strinjal, saj so si filmi o tajnemu agentu z licenco za ubijanje preveč podobni. Posledično jih lahko razdelim zgolj na povprečne in malček nadpovprečne in tokratni zagotovo spada v slednjo kategorijo. Gre za 3. film v neumrljivi seriji, ki je uvedel kar nekaj sprememb in postal prvi Bond blockbuster. Njegov proračun je bil namreč enak vsoti prvih dveh filmov, se pravi Dr. No (1962) in From Russia With Love (1963). Na srečo producentov pa je bil premosorazmeren tudi izkupiček, ki bi s pomočjo upoštevanja inflacije in življenjskega standarda, v današnji valuti znašal kar okoli milijarde dolarjev.
 













Ljudje so namreč oboževali 2 glavni spremembi, ki jih je prinesel 3. Bond in obe sta se zaradi uspešnosti obdržali do danes. Kot prvo so filmski ustvarjalci Bonda opremili z razno raznimi pripomočki (močno predelani Aston Martin DB5). Pred njim so bili le-ti predvsem v domeni zlikovcev. Kot drugo pa je James na film lahko upecal več deklet kot samo eno, nemalokrat pa so te zaradi njegovega šarma celo zapustile glavnega nepridiprava. Nenazadnje pa so tudi dokončno opustili idejo, da bi ukinili naslovno pesem in to se jim je s pomočjo tokratne pevke Shirley Bassey močno obrestovalo (gospa je pela tudi na letošnji podelitvi nagrade Oskar). Žal pa upseha ni bil deležen oče Jamesa Bonda, Ian Fleming. Le-ta je mesec pred premiero v 56. letu starosti namreč umrl.
  













1 komentarjev:

Sadako pravi ...

Naključje je hotelo, da si preje kot svojega pogledal mojega :D

Od "bondovih" pevk je pa meni noro sexy tista, ki je ni na tokratni lestvici. Nope, ne Tina (čeprav ji prvič ne bi računal), ampak Nancy :wub:.

Objavite komentar

Novejša objava Starejša objava Domov
Zagotavlja Blogger.

    Kliki

    Kontakt

    sadako6556@gmail.com

Zadnji komentarji