7 božičnih malce drugače

V teh prazničih časih in vzdušju, ki nas preveva, vse prevečkrat pozabljamo kakšno srečo imamo, da živimo v tej vati udobja. Zatorej sem se odločil, da ob vsej poplavi pocukranih božičnih filmov, ki jih ponujajo razno razne lestvice, sam ponudim tisti bolj grenki del božiča, katerega zaradi vsega tega umetnega blišča in trušča le stežka opazimo. Ne pozabite namreč, da medtem, ko vi za božič odpirate svoje darilo, si morda nekdo drug odpira svoje žile. Srečno.






Vsak film, ki se ga dotaknejo prsti mojstra sodobne filmske zabave za množice, tako rekoč v hipu postane nesmrtna klasika. Povsem nepomembno je ali si Steven Spielberg nadene uniformo režiserja, scenarista ali producenta, kajti njegova filmska persona je že s prvimi blockbusterji ala Jaws (1975), Close Encounters Of The Third Kind (1977), Riders Of The Lost Ark (1981), E.T.: The Extra Terrestrial (1982),… postala tako mogočna, da je v svoje roke dobil vse niti tako filmske predprodukcije, produkcije kot tudi postprodukcije. Zategadelj lahko tudi film Gremlins (1984) mirne duše štejemo kot njegov izdelek.














Zgodbica se začne povsem identično kot večina božičnih cukrčkov. V idilično okrašenem in zasneženem mestecu se oče odpravi po božičnih nakupih za svojega sina. Vendar kaj kmalu ugotovimo, da je nekaj gnilega v Kingston Falls in da se bo zgodilo še nekaj bolj gnilega. Prvi znak zato nam ponudi ohola mestna veljakinja, ki kar v predbožičnem času odpušča svoje delavce in ne pokaže niti kančka dobrega srca, drugi znak pa nam ponudi glavna protagonistka, ki zaradi krute preteklosti (zagotovo najbolj šokanten del filma) ne praznuje božiča. In res, božično darilo v obliki malega gizma, ki ga ne smete hraniti po polnoči (kdaj pa ga potem lahko?) ravno na božični večer reproducira svojo zlo persono. Štala.



















V filmu lahko spremljamo psihopatskega morilca v podobi Božička, ki na predbožični dan naokoli pobija ljudi, kateri so bili tekom leta poredni. Kajpak tako videnje božiča, ki je poleg dneva zahvalnosti v ZDA najbolj cenjen družinski praznik, ni bilo po godu ameriškim tradicionalistom. Nestrinjanje in protesti proti filmu so šli celo tako daleč, da so ta kultni božični biserček v katerem lahko med drugim občudujemo glas in stas ene izmed kraljic vreščanja Linnee Quigley, umaknili iz sporeda mnogoterih kinematografov. Vendar to ni odvrnilo ljudi od ogleda filma, temveč je imelo ravno nasprotni učinek. Saj veste, prepovedan sadež je najslajši sadež.













Na božični večer se malemu fantiču življenje obrne na glavo. Pred njegovimi očmi namreč možakar preoblečen v Božička brutalno umori njegovo celotno družino. Malega Billya nato pod svoje okrilje vzamejo redovnice doma za sirote, ki pa zaradi svoje špartanske vzgoje v mladem Billyu le še potencirajo breme preteklosti in kratek stik med realnostjo in blodnjo je v Billyevi glavi neizbežen. In seveda se zaradi vseh simbolov, ki ga obdajajo to zgodi ravno na predbožični večer. Zelo krvav in ekspliciten božični film, ki je povrhu vsega prepreden tudi z obilico gole kože. Božiček v rdeči, pardon, krvavo rdeči verziji. 


















Rekorder med celuloidnimi izdelki z božično tematiko kar se tiče kletvic izgovorjenih med samim filmom (zaslediti je moč približno 300 psovk, med katerimi se samo beseda fuck izgovori 170 krat) in zagotovo tudi daleč najbolj zabaven med vsemi božičnimi štancami. Zasluge za ta zbadljiv humor, ki preveva film, gredo v prvi vrsti pritlikavemu Tony Coxu, zapitemu Billy Bob Thrntonu (le - ta naj bi bil kar v nekaj kadrih resnično pod kar lepo dozo alkohola) ter ležernemu a žal že pokojnemu Bernie Macu. Vulgarne žaljivke s katerimi se obkladajo omenjeni igralci bodo iz vas namreč privabile salve smeha.  














No vsaj iz mene so jih. Po vsej verjetnosti predvsem zaradi dejstva, da sem neizmeren ljubitelj črnih komedij oz. satir. In kaj drugega bi lahko bila zgodba o Božičku, ki misli na samomor, je verižni kadilec, vsakodnevno uničuje svoje jetra s hektolitri alkohola, ne mara otrok oz. jih celo pretepa ter s svojim pritlikavim pajdašem ropa nakupovalna središča? Po vsej verjetnosti pa se Thorntonu za vlogo ni bilo potrebno kaj preveč naprezati, saj je malček pred začetkom snemanja filma doživel kar lepo življenjsko zaušnico (me zanima kako destruktivno bi bilo vaše početje, če bi vas zapustila seks boginja Angelina Jolie?).



















Prototip podžanra v katerem lahko občudujemo prvoosebno kamero, zlovešče sopihanje zamaskiranih mož, obscene telefonske klice, brezglavo tekanje po stopnicah, vreščanje in krike ob katerih poka steklo, gručo najstnikov (v zadnjem obdobju predvsem puhloglavih seks simbolov), katerim so šteti dnevi ter predstavnico nežnejšega spola, ki se nikakor ne pusti ugonobiti. Jp, Black Christmas (1974) je bil eden izmed prvih tako imenovanih slasherjev, podžanra, ki je dandanašnji poskrbel za pravo malo morje rimejkov, vendar je za razliko od teh novodobnih skropucal premogel še tisto prepotrebno dozo strahu, katera je v današnjih slasherjih prej izjema kot pa pravilo.
















V času božičnih in novoletnih počitnic se na območju študentskih naselij znotraj enega izmed dekliških društev pričnejo dogajati nadvse strašljive stvari. Začne se s psihopatskimi telefonskimi klici, ki dekletom sporočajo, da jih v bližnji prihodnosti čaka zmenek s smrtjo in kmalu zatem ena izmed deklet zares izgine neznano kam, klici pa postajajo vse bolj pogosti in predvsem vse bolj creepy, dokler vsa zadeva ne rezultira v enem izmed najbolj srhljivih closeup posnetkov. Nekonvencionalna zgodba o očetu, ki se za praznike odpravi obiskat svojo hčerkico, vendar jo zaradi blazneža, kateri naokoli seje smrt, ne vidi nikdar več.  




















Tako kot za malček višje opisani film Gremlins (1984), tudi za tega velja, da mu je tisti razpoznaven pečat pustila neka druga oseba, ki je sodelovala pri filmskem projektu in ne režiser. Le kateri filmski zanesenjak nebi prepoznal okvir animirane grotesknosti znotraj katerega se skriva grenko kisla ljubezenska zgodba? Seveda, tako rekoč celotna vizualna in narativna podoba je last mojstra domišljije Tima Burtona, ki je zaradi preokupiranosti z režisersko paličico filma Batman Returns (1992), režijo stop-motion animacije The Nightmare Before Christmas (1993) prepustil prav tako mojstru omenjene animacijske tehnike Henryu Selicku.













Animirani božični mjuzikl v katerem je bilo za vsako sekundo videno na filmskem platnu potrebno narediti tudi do 12 stop-motion premikov (sama izdelava filma je zatorej trajala 3 leta pa čeprav je za animacijo skrbelo preko 100 ljudi), znotraj katerega si je Tim Burton zamislil kompilacijo med dvema praznikoma, ki sta pripotovala preko velike luže in se dodobra naselila v evropskih običajih (božič in noč čarovnic). Rad pa bi omenil, da je za razliko od ostalih filmov omenjenih v tokratnem zapisu precej manj pesimističen, saj gre navsezadnje za animacijo, katere ciljna publika so tudi otroci. Pa vendar, leteča okostja božičkovih jelenov, duhovi, ugrabitev Božička, okostnjaki,… not your usual cup of Christmas.



















Še eden izmed tistih filmov, ki eksploatirajo travme, ki jih lahko pri otrocih povzroči debelušni mož z dolgo belo brado (če malček pobrskam po svojem otroštvu, se spomnim, da sem se na trenutke tudi sam bal teh bradatih mož, ki sem jih obiskoval na razno razni sindikalnih obdarovanjih). Vendar tokrat opozorilo. Gre namreč za izdelek, kateri je priromal iz produkcijske hiše Troma, ki jo vodi legendarni Lloyd Kaufman in je posledično namenjen zelo ozki populaciji. Tisti, ki obožuje nizkoproračunska skropucala. Meni osebno, kljub dejstvu, da sem kar velik oboževalec teh cenenih in na hitro spacanih filmskih izbljuvkov, ni bil najbolj povšeči.

















Verjetno gre razlog zato iskati predvsem v dejstvu, da se skoraj celotno prvo uro filma ne zgodi praktično nič. Mladi pob vidi svojega očeta kako se preoblečen v Božička pripravlja, da bo svoji ženi izročil njeno »božično darilo«. Vsa ta na prvi videz povsem nedolžna starševska igrica in bratovo vztrajno zatrjevanje, da Božiček ne obstaja, povzročita v krhkih mladostniških možganih nadvse krute posledice. Skratka zgodba je skoraj identična tisti v filmu Silent Night, Deadly Night (1984), vendar s to razliko, da je tokrat prelita mnogo manjša količina krvi, razgaljenega oprsja pa tokrat žal sploh ne opazimo. Škoda.






















Za zaključek vam v ogled ponujam še dokumentarec o tem, kako smo od simboličnega rojstva našega odrešenika Jezusa Kristusa prišli do debelega ter v rdeč pajac oblečenega gostobradneža, ki se nam v tem predbožičnem času nasmiha iz izložb trgovinskih centrov, pleza po razno raznih balkonih  (vedno ko vidim ta kič si malo bruhnem v usta) ali pa nam mežika iz embalaž kokakole (bolj v meglo zavita pot mi je le še tista, kako smo od vstajenja že imenovanega gospoda prišli do zajca, ki nese čokoladna jajca). Zatorej če bi radi temu prazniku, ki dandanes deluje že povsem plehko ter povečini služi zgolj praznjenju našega tekočega računa, dodali malček več vsebine, si oglejte omenjeni dokumentarec.

















Med drugim boste z njegovo pomočjo spoznali zakaj je cerkev sploh začutila potrebo po postavitvi datuma rojstva božjega sina ter zakaj so izbrali ravno dotični datum (tukaj mi še vedno ni jasno kako so lahko cerkveni modreci spregledali dejstvo, da december in napol goli pastirji, ki pasejo svojo drobnico niso najbolj posrečena kombinacija), zakaj so konec 16. stoletja v Angliji puritanci celo prepovedali praznovanje božiča, od kod izvira božično drevesce in kaj simbolizirajo njegovi okraski, od kod izvirajo božične voščilnice ter nenazadnje tudi kdo se je spomnil ikono brez katere si danes božiča ne znamo predstavljati. Ne, ni bila Coca Cola.

















Objavljeno pod |

3 komentarjev:

Iztok Gartner pravi ...

Dodal bi še Mixed Nuts iz leta 1994.

Frc pravi ...

> december in napol goli pastirji

hja, saj se ni rodil v Švici

Sadako pravi ...

Glede na to, da ima Betlehem sredozemsko podnebje znajo decembrske temperature usekat tud blizu nule. Ne vem, kako bi se bosonogi pastirji zaviti v tanke prte ob tem počutili.

Objavite komentar

Novejša objava Starejša objava Domov
Zagotavlja Blogger.

    Kliki

    Kontakt

    sadako6556@gmail.com

Zadnji komentarji