7 nadaljevanj ki so prekosila izvirnik

Da nekako simbolično zaključimo pričujoče leto in se v novo podamo polni elana, sem se odločil, da vam tokrat predstavim filmska nadaljevanja, ki so prekosila izvirnik. V vseh primerih je že sam izvirnik postavil zelo visoke osnove za vrednotenje, vendar nadaljevanja se tega niso ustrašila. Zgrabila so bika za roge in postavila nove še višje kriterije. Tako da zapomnite si, vedno se da vsaka stvar narediti še bolje. Pa srečno.





Dejstvo je, da ima prvi del mafijske trilogije o družini Corleone The Godfather (1971) po kateri so dolgo časa merili vse mafijske filme momljajočega Marlona Branda, nadvse creepy prizor s konjsko glavo (btw šlo je za pravo živalsko glavo), glasbo, ki se vam zasidra v možgane ter vrhunski konec, kateri bi že sam po sebi lahko zaključil zaenkrat največjo mafijsko sago,… tako, da je vprašanje kaj sploh preostane nadaljevanju povsem na mestu. Gre zgolj za dva presežka, ki nadgradita prvi del, karizmatičnega Roberta De Nira in izvrstno, dih jemajočo ter  predvsem zgodovinsko avtentično scenografijo. Ni dvoma, oba dela sta sinonima za mafijski film, toda če bi moral izbirati bi izbral nadaljevanje, katero se lahko prav tako kot izvirnik, gleda kot samostojen film.















Zaradi komercialne in tudi kritiške uspešnosti prvega dela si je režiser Francis Ford Coppola v drugem delu lahko privoščil več režiserske svobode (v prvem delu so bile njegove roke tako rekoč zvezane) in izkoristil jo je tako, da je v film vpeljal dve vzporedni zgodbi, ki pa se dogajata v različnih časovnih obdobjih. Medtem, ko spremljamo vzpenjanje Michaela na samotni mafijski tron, lahko opazujemo tudi skromne prve korake njegovega očeta Vita v svet kriminala in prevar. Vlogi sta dobila dva izmed najboljših igralcev tistega časa Al Pacino in Robert De Niro, ki pa se zaradi časovne bariere nikoli ne znajdeta v istem posnetku. Na ta kultni dogodek smo morali cinefili počakati vse do filma Heat (1995). Šlo je za las.



















Prav tako kot pri prejšnjem filmu se tudi tu mnenja o tem kateri je boljši, se pravi izvirnik ali nadaljevanje, močno krešejo. Kar pa ni nič nenavadnega, saj je Ridley Scott s filmom Alien (1979) standarde postavil zelo visoko. Najbolj impresivna je seveda metalno biološka pošast, ki jo je za film izdelal švicarski nadrealistični umetnik H. R. Giger (priporočam ogled njegovih umetnin). Sicer je tekom filma ne vidimo kaj dosti, ampak kot sem že nekajkrat omenil tudi tokrat drži, da nas na trnih mnogo bolj drži tisto kar ne vidimo kot pa tisto kar vidimo. Zelo blizu za tem organizmom narejenim za ubijanje pa je glavna junakinja Ellen Ripley a.k.a. Sigourney Weaver. Na srečo oba sodelujeta tudi v drugem delu.














Ustvarjanje nadaljevanje je prevzel mož katerega filmski projekti ponavadi trajajo kar nekaj let ter stanejo kar zajeten kupček ameriških zelencev (tokrat sicer ni bilo povsem tako), vendar po drugi strani prinesejo enormne zaslužke in kar je še bolj pomembno, prav nikoli ne razočarajo, ampak ravno nasprotno, znova in znova fascinirajo. James Cameron je nadaljevanju dodal večje število alienov (zaradi relativno nizkega proračuna so izdelali zgolj 6 oblek, zatorej je to maksimalno število stvorov, ki jih boste v istem posnetku lahko občudovali na zaslonu) ter tako ustvaril bolj akcijski film v primerjavi z izvirnikom. Po drugi strani pa se vam bo izpahnila čeljust predvsem zaradi groteskne scene z…. 


















Če je bilo pri prejšnjih dveh filmih določiti, kateri je boljši, izvirnik ali nadaljevanje težje kot pa morsko mejo med Slovenijo in Hrvaško, tokrat ni prav nobene dileme. Kronološko II. oz. glede na potek zgodbe V. del sci-fi franšize je ne samo prekosil svojega predhodnika, ampak je z lahkoto postal celo najboljši film v celotni seriji. Seriji, ki je že s svojim prvim delom Star Wars (1977) na novo definirala žanr znanstvene fantastike ter ostalim filmskim ustvarjalcem pokazala kako se naredi pravi blockbuster. Zasluge za nadgradnjo pa ima predvsem oče Star Warsov Gorge Lucas, ampak predvsem zaradi tega, ker je njegov pečat v Star Wars: Episode V - The Empire Strikes Back (1980), najmanjši.










Za razliko od izvirnika, se je George Lucas tokrat odrekel ustvarjanju scenarija in posledično liki pridobijo dimenzijo ali dve. Jah, v prvem delu se je Lucas zanašal zgolj na specialne efekte, ki so bili resda mnogo pred svojim časom, vendar je zategadelj povsem pozabil na zgodbo ter na razvoj svojih likov (btw, tudi zgodba je skoraj v celoti ukradena). Med drugim nam nadaljevanje predstavi tudi najbolj simpatični lik Yode ter navrže nekaj prepotrebne sci-fi romance. Mnogo bolje toda še vedno najboljša igra prihaja s strani Darth Vaderja oz. njegovega glasu, ki mu ga je posodil nizkotonski James Earl Jones. Med drugim pa je Vader odgovoren tudi za enega izmed najbolj pretresljivih filmskih trenutkov. I am …
















Decisions, decisions,… nadaljevanje pri katerem sem si najbolj belil glavo s tem ali si zasluži mesto v tokratnem zapisu ali ne. Kajti dajmo si priznati, izvirnik Toy Story (1995) je bil naravnost fenomenalen poleg tega pa je bil ogromna prelomnica kar se tiče animiranih stvaritev. Bil je namreč prva »risanka«, ki je bila v celoti narejena s pomočjo novodobnega človekovega najboljšega prijatelja računalnika. Toda po dolgem in tehtnem premisleku in ko sem se odločil, da na stranski tir potisnem zgodovinske dejavnike, kateri bi že a priori podelili zmago izvirniku, je bil odgovor na dlani. Nadaljevanje je prekosilo izvirnik, ki se je zdel na prvi pogled nenadkriljiv. 














Poleg odličnega humorja in animacije, ki sta bila sicer prisotna tudi v izvirniku, ima glavne zasluge za ta neverjetni podvig predvsem sama zgodba, katera je tokrat razdeljena na dva dela. Na ena strani namreč spremljamo reševalno akcijo prežeto s trebušno prepono trgajočim humorjem, podobno tisti, kateri smo bili priča v prvem delu, na drugi strani pa nas pričaka zgodba, polna kompleksnejših čustev ter predvsem referenc na naše vsakdanje življenje. Veliko ljudi sicer pravi, da je Toy Story III (2010) še boljši. Sam si ga še nisem ogledal, ampak glede na trend, ki ga je postavil Pixar, me to ne bi presenetilo.



















Nadaljevanje, ki je celo tako dobro, da vam njegov ogled priporočam še preden si pogledate izvirnik. Veliko ljudi je imelo to srečo, da so naredili natanko tako, vendar ne povsem po svoji zaslugi. Kot ste najbrž že seznanjeni prihaja ta cestna postapokaliptična akcijada iz dežele tam spodaj in posledično je bil prvi del, ki je nosil preprosti naslov Mad Max (1979) širšemu občestvu precej neznan, še bolj neznan pa je bil takrat igralec, katerega se danes drži sloves svetovne filmske zvezde, Mel Gibson. Vsa zadeva je pripeljala do te točke, da so Američani nadaljevanje poimenovali kar The Road Warrior, v upanju, da ameriški gledalci ne bodo ugotovili, da gledajo nadaljevanje. 











Vsa ta neprepoznavnost ter predvsem ustna reklama pa je samo prilila bencina na ogenj kultnosti, ki jo je zanetila ta visokooktanska saga. Z lahkoto namreč trdim, da je nadaljevanje eden izmed najboljših akcijskih filmov, posnetih do sedaj. Adrenalin nam v tej zgodbi o iskanju sreče v krutem svetu prihodnosti po žilah nabijajo predvsem avtomobilski pregoni, ki so divji, hitri, realistični ter predvsem krvavi. K vsej tej distopični atmosferi pa svoj delček pridoda tudi nihilistična in zadržana igra v usnje odetega Mela. Skratka akcija, kakršnih na žalost že dolgo ne snemajo več in Mel v svojih najboljših igralskih letih.
















Romantična zgodba režiserja ameriške neodvisne produkcije Richarda Linklaterja, kateri je navrgel že kar nekaj naravnost odličnih filmov. Eden izmed njih je bil tudi Before Sunrise (1995). Le - ta nam je ponudil zgodbo o dveh mladih popotnikih, ki se spoznata na vlaku, kateri pelje skozi Dunaj. Zaradi svoje mladostniške odprtosti sta se kaj hitro pripravljena prepustiti avanturi. Skozi neznansko dolge kadre bluzita po glavnem mestu naše severne sosede, čebljata o smrti, ljubezni, smislu življenja,… nevedoč, da bo ta na prvi videz povsem nedolžna avantura v njunih življenjih pustila sledi, ki jih ne bo mogla prekriti več nobena izkušnja.














Sicer sem ob grenko kislem koncu ogleda izvirnika sam pri sebi rekel, da bo vsakršno nadaljevanje samo skazilo njegov smisel (kljub temu, da nas konec pusti na trnih, je naravnost fantastičen), vendar sem se moral ugrizniti v jezik. Čez slabo dekado se namreč glavna protagonista ponovno srečata in tokrat je na vrsti pohajkovanje po ulicah Pariza, vendar brez naivnih in idealističnih podob o svetu, ki so ju prevevale v prvem delu. Skozi film, ki se dogaja v realnem času in je manj pocukran in posledično bolj realen, je namreč zelo močno čutiti, da bodo potlačena čustva, katera je povzročila zamujena priložnost, slej ko prej privrela na dan. Vprašanje je le ali bosta akterja ponovno dovolila, da bo čas gospodar njunih življenj.



















Posnetih je moralo biti kar nekaj filmskih nadaljevanj, da se je pojavilo tisto, ki je s prestola lahko izpodrinilo original Batman (1989) oz. izmenjati se je moralo kar nekaj nepridipravov, da se je pojavil tisti, ki je lahko nadgradil izvirnega Jokerja, katerega je tako memorabilno upodobil Jack Nicholson. In poglej ga zlomka kako se zgodovina ponavlja tudi v filmu, kajti tudi tokrat človeku netopirju kravžla živce antijunak v podobi Jokerja (le - tega bi ob dejstvu, da kaj je ustvaril sam Batman lahko mirne duše prišteli med njegove alter ege). Tokrat malček manj vesele narave a zato toliko bolj resnično psihopatski. Oskar je šel zagotovo v prave roke.













Sicer je že štiri leta poprej režiser Christopher Nolan nakazal, da bo ob morebitni režiji še kakšne mračne sage o netopirskem vigilantu slej ko prej prekosil izvirnik iz leta 1989. In na začudenje vseh mu je to uspelo s tem, da je stripovski sagi o Batmanu in samemu glavnemu junaku odvzel dobršno mero temačne gotskosti, katero je v sebi skrivalo predvsem mestece Gotham ter jo nadomestil s kančkom realnosti ter vsakdanjosti. Seveda pa svoje pridoda tudi izvrstna igralska zasedba v kateri prednjačita predvsem človek za katerega sem prepričan, da je lik Batmana odigral povsem brez mejkapa ali kostuma Christian Bale ter v prerani grob pahnjeni Heath Leadger. Srečno hodi.













12 komentarjev:

t-h-o-r pravi ...

hm, before sunset? i don't know man ... morda bom drugače gledal na stvar čez 20 let, ampak zaenkrat mi je prvi dosti bolj privlačen

Iztok Gartner pravi ...

Uf, tule sem pa ne strinjam kaj dosti. Prvega Botra se ne da preseči. Resda je drugi bolj kompleksnejši, toda prvi je nad njim. Je pa res, da so mnogi dejali, da je drugi boljši.

Tudi za Dark Knighta se ne strinjam, prvi Batman je zame veliko boljši, prav tako drugi, potem pa je šlo res navzdol.

Aliens podpišem, res je boljši od enke, pa četudi ima nekoliko predolg uvod.

Before Sunrise in Before Sunset mi itak nista všeč in mi je vseeno kateri je boljši, za Empire Strikes Back pa bi se lahko morda celo strinjal, a vseeno je enka vendarle bolj legendarna.

Bi pa pod nujno dodal drugega Terminatorja, ki je vsaj zame veliko boljši od enke.
Pa Oceans Twelve, ki je boljši od Ocean's Eleven.
Pa Meet the Fockers, ki so dosti bolj zabavni od Meet the Parents.
Pa Babe: Pig in the City mi je boljši od Babea.
Pa seveda Friday the 13th 2 je boljši od enke, kjer Jasona še sploh ni.

Iztok Gartner pravi ...

Uf, pa Lord of the Rings sta drugi in tretji boljša od prvega, prav tako zadnja dva Potterja od prvega :)

Cosmopapi pravi ...

Z odločanjem ne bi imel problemov pri Mad Maxu (enka je kult, dvojka pa najboljši film vseh časov). Before Sunrise je najboljši "romantični" film vseh časov in ga zato Sunset ne doseže. Prvi Nolanov Batman pa je itak povprečna superjunačina in ga niti ni bilo težko preseči. Pri prvih treh filmih (Boter, Alien, Star Wars) se nadaljevanja preveč žanrsko razlikujejo od "originala", da bi jih sploh lahko primerjali (plus, vseh šest filmov je odličnih).
Babe 2 boljši od enke? Dvojka je otroški film, ki se lahko primerja z Dunstonom v hotelu ali Georgom iz Đungle. Fockersi? V enki je De Niro še bil smešen, v dvojki pa le še pomilovanja vreden. Da o Hoffmanu in Streisandovi sploh ne govorim.
Ni Ocean's Twelwe tisti, kjer se hecajo že iz samega sebe ("cameo" J. Roberts)? Jp, tega sem že po polovici ugasnil

filmoljub pravi ...

Pogojno bi se lahko strinjal samo z Mad Maxom, kjer je šele drugi del res artikulirano zakoličil filmske post-apok motive, ki so jih potem posnemali vsi drugi filmi. Cameronov Aliens boljši od Scottove brezčasne mojstrovine? Kaj novega je prikazal? No fucking way, like - never, ever. :)

Sadako pravi ...

Kot sem napisal, sem imel pri The Godfather in Aliens kar velike dileme, ker sta že izvirnika postavila tako visoke standarde, ampak sem mnenja, da je treba pri vseh filmskih izvirnikih odstraniti tisto zgodovinsko prelomnico katero so začrtali in potem je vsa stvar mnogo lažja.

Medtem, ko pri Mad Maxu in Star Warsih nisem imel prav nobenih pomislekov.

So se pa le - ti spet pojavili pri Before Sunset, ampak prvi film je bil zame za malenkost prepocukran, ne glede na žanr katerega predstvalja.

Sem pa dva dni nazaj pogledal Toy Story III in lahko rečem, da z lahkoto pokosi II. del. Res neverjetno.

Kar pa se tiče Terminatorja II imam le - tega prišparanega za neko drugo lestvico :D

Sadako pravi ...

Da namenim še stavek ali dva The Dark Knightu. Zame osebno pa naj se sliši še tako banalno in zlajnano je Heath opravil odličen posel in predvsem na njegov račun mi to nadaljevanje prekaša izvirnik.

DeKo pravi ...

Meni pa je bil drugi del Botra veliko slabši. Vsi govorijo kako je dvojka boljša ampak jaz sem se dolgočasil :P Pa dve vzporedni zgodbi si ni izmislil Coppolla ampak imamo tako napisano že knjigo. Sicer zgodbi ne pripoveduje vzporedno kot film ampak pripoveduje isto zgodbo. Edino kar je izvirno v filmo je poskus atentata in Kuba, ki ju v knjigi.

Pa zgodba Star wars ukradena? Do tell moar ;P

Sadako pravi ...

Glavna sestavina je ukradena iz The Hidden Fortress od Kurosawe, vse skupaj pa je začinjeno s serijo Flash Gordon, vzhodnoazijsko mistično filozofijo "The Force" ter Campbellovo knjigo The Hero With A Thousand Faces.

filmoljub pravi ...

:D Drugi terminator je po mojem pravšnji za lestvico "Sedem odličnih izvirnikov, katerih nadaljevanje se je sprevrglo v parodijo". He, he. ;)

Primoz pravi ...

- zaradi groteskne scene česa? (aliens)
- je Dark knight mišljen kot nadaljevanje celotne serije (iz prejšnjega tisočletja) ali nadaljevanje Nolanove enke?

Toy story III pa je eno izmed redkih nadaljevanj, ki je najboljši del v celotni seriji (če gledamo ločene filme in ne megalomanskih gospodar prstanov ali harry potter zgodb). verjetno prvič, da sem bil ob ogledu enega filma dvakrat povsem na trnih/ganjen (smetišče in pa poslavljanje).

(drugače pa odličen blog... kam bi se dalo pametno uvrstiti Ace Venturo?)

lp,pk

Sadako pravi ...

Scene kjer matica vali jajčeca... brrrr kok mi je pa pri tem prizoru razprlo čeljust in me zmrazilo po celem telesu.

Vse filme v tokratni lestvici sem si zamislil kot nadaljevanje izvirnika in tako je tudi z The Dark Knightom (btw, edini ki ni kronološko dosledno nasledil svojega predhodnika)

Kar pa se tiče Ace Venture pa odvisno.

Če si imel v mislih prvi del bi ga mogoče uvrstil med: 7 breakthroughjev

Če pa misliš dvojko pa mogoče: 7 seks scen med človekom in ...

Recimo. Tili dve ideji sta mi na htro šinili preko glave.

Pa hvala za pohvale.

Objavite komentar

Novejša objava Starejša objava Domov
Zagotavlja Blogger.

    Kliki

    Kontakt

    sadako6556@gmail.com

Zadnji komentarji