7 Trominih bruhic

Leta 1974 sta filmska zanesenjaka Lloyd Kaufman in Michael Herz ustvarila produkcijsko-distribucijsko filmsko hišo Troma Entertainment, ki skrbi za tiste spregledane nizkoproračunske filme, ki se jih otepajo vsi ostali (velikokrat s povsem upravičenim razlogom). Zaradi svojega gverilskega dela je Troma po vsem svetu dobila kulten status in mase filmskih oboževalcev željnih krvi, golote, slabe igre, fotografije, režije,... Tukajle je zbranih nekaj njenih najboljših izdelkov. Jp, prav ste prebrali, najboljših.

 




Vsakdo lahko postane super junak. Če ne z leti pa s tableti oz. s kakšno čudno radioaktivno mutantsko snovjo. Ponavadi se v super junake prelevijo zakompleksani in na prvi pogled ne ravno privlačni najstniki. Po transformaciji kakopak postanejo pravi ideali moške lepote ali pa svojo mozoljavo faco skrijejo za kakšno geeky masko. Podobna štorija se je dogodila tudi tokratnemu softiču z eno zelo pomembno razliko. Po stiku s toksičnimi odpadki je njegovo telo postalo še bolj deformirano in odbijajoče, toda pridobil je druge super duper sposobnosti. Predvsem moč in domišljijo. S kombinacijo obojega se odpravi delati red po Tromavillu, kar rezultira v puljenju in cvrtju rok, iztrganju drobovja, likanju starih ženic,…

















Skupaj z na novo pridobljenimi močmi in ob dejstvu, da se vanj zaljubi seksi slepo dekle, začne naš neizživeti pubertetnik končno odraščati. In ker je ta aluzija na nujo potešitve najstniških hormončkov nastala pod okriljem Trome, lahko pričakujete obilico over the top igre (ki tokrat začuda deluje naravnost odlično), slabe specialne efekte v katerih glavno vlogo prevzamejo lubenice in sirup, seksi dekleta, ki jih ni sram pokazati svoje bujno oprsje, nesmiselne a pogosto zabavne dialoge, odpuljeno glasbo, slabo fotografijo,… skratka vse prvine low budget skrpucala, z eno bistveno razliko. Tokratni film je dejansko zabaven in se ga resnično splača pogledati s kakšno bolj odpiljeno družbo. 























Naslov, ki zveni tako povabljivo in bombastično, da si ga je nadela celo neka obskurna nemška glasbena skupina (med svojimi nastopi so vrteli tudi filmske posnetke in posledično hitro končali svojo kariero). In če vam namignem, da je dogajanje postavljeno v postapokaliptično Kalifornijo, kjer se za prevlado nad valovi in peščenimi plažami borijo neonacisti, karateisti, playboji,… bi po vsej verjetnosti kar težko verjeli, da gre za enega izmed bolj butasto dolgočasnih filmskih izdelkov. Ali pač? Na žalost pa je resnica točno taka. Kruto dolgočasna z nezanimivo, nesmiselno in nepovezano zgodbo, ki jo ne reši niti par dokaj seksi neonacističnih jošk.  

















Spremljamo dve praktično ločeni zgodbi, ki se povežeta z močno za lase privlečenim scenarističnim vložkom. V prvi zgodbi se Adolf s svojo Evo in ostalimi nacističnimi pristaši odloči, da bo svojo oblast razširil nad vse Kalifornijske plaže, v drugi pa spremljamo črnsko starko, ki se preseli v dom starejših občanov. Ko ji tolpa nekega jutra umori njenega predragega vnuka, se sicer dokaj umirjena mama v trenutku prelevi v žensko verzijo črnega Dirty Harrya. V roke vzame Lugerja in se odpravi na pot pravice in maščevanja. Škoda, da tega ni storila že prej in nam tako privarčevala nekaj mučnih in prekleto nelogičnih »filmskih« minut.























Najlažje je eksploatirati najbolj bizarne oz. tiste stvari, ki bi nam po načelih ozkoglednih hipokritov morale odvračati pogled in v nas zbujati gnus in prezir. Na prvem mestu sta potemtakem seks in golota (dve povsem nenaravni stvari poslani iz globin pekla z nalogo pokoriti in zasužnjiti naše duše), sledijo razne grozljive in krvave stvari kot so serijski morilci, vampirji, zombiji,… na seznamu lahko najdemo tudi črna zgodovinska obdobja itd. Produkcijska hiša Troma se je tokrat odločila, da v svojo zbirko doda nula budgetni zombi film, ki so ga zavrnila vse druge filmske hiše. Ob ogledu vam bo hitro jasno zakaj.

















Ta stratight to VHS material za katerega so celo finance, ki jih prejemajo slovenski filmi nekaj nepredstavljivo visokega, sicer ima svoje trenutke ob katerih se boste malček nasmejali, a ti trenutki so preredki, da bi upravičili uro in pol dolgo izživljanje nad vašimi očmi in umom. Še najbolj zapomnljivi so »specialni« efekti, ki so na ravni kakšne likovne ali pa kuharske delavnice v vrtcu. Uporabljene so namreč ogromne količine sirupa in paradižnikove mezge. Je pa po drugi strani filmu in filmskim ustvarjalcem potrebno priznati, da njihov entuziazem veje iz vseh kotičkov te Tromine bruhice. A kaj, ko na žalost to ni bilo dovolj in film kljub temu obstane na stopnji srednješolskega filmskega krožka. 






















Še eden tistih Trominih izdelkov, ki vam s pomočjo naslova obljublja filmski orgazem. Še posebej če ste predstavnik moškega spola in ste bolj tiste g33kovske sorte. Divja nimfomanka in dinozavri. Kupim. In se kakopak spet pošteno nategnem. Vendar tokrat mi je bilo skrpucalo celo všeč, zamerim mu le-to, da mi v filmu, v čigar naslovu se skriva beseda nimfomanka, ni privoščil niti ene malo bolj nazorne seks scene. Še več, tudi joške je moj pričakovanja poln pogled uzrl le enkrat. Je pa zato v filmu mnogo igračkastih dinozavrov, ki pred našimi očmi oživijo z dokaj bedno in predpotopno stop motion animacijo. Ja, še enkrat več so me potegnili za nos.

















Toda kot sem že omenil gre za všečen film. Najbolj mi je v spominu ostal eden izmed najbolj trapastih in nelogičnih filmskih začetkov, ki nas poskuša vpeljati v zgodbo. Če ne drugega si oglejte samo teh prvih nekaj minut. Od tu naprej boste namreč deležni mnogo nesmiselnega tekanja po gozdu, ljudi, ki se sredi puščav oblačijo v kar se da debela oblačila, hišnih ljubljenčkov, ki so mutirali v dinozavre,… Bi pa rad pohvalil film, še posebej kar se tiče scenarija. Za razliko od ostalih Trominih celuloidnih izdelkov, vaša ušesa tokrat ne bodo trpela zaradi izjemne količine nesmiselnih dialogov. Predvsem zato, ker dialoga praktično ni. Tako kot ni niti n-ja od nimfomanke. FUUUUUU…























Zmagovalnega konja se ne menja, še posebno ne takrat, ko imaš zanj v staji bolj klavrne nadomestke. Tega reka se še kako dobro zaveda Troma entertainment. Njihov zmagovalni konj je bil zagotovo The Toxic Avenger (1984), ki je dobil še 3 nadaljevanja, v pripravi pa je tudi rimejk. In ker je bil omenjeni film tako dobro sprejet med ljubitelji nizkoproračunskih b (b kot bruhic) filmov, so začeli zanesenjaki kultnega filmskega studia štancati filme, v katerih ima glavno besedo toksično onesnaženje. Leta 1986 pa so s tokratnim filmom zadeli žebljico na glavico. Zaradi jedrske nesreče v Černobilu je Class Of Nuke 'Em High (1986), dobil brezplačno svetovno reklamo.

















Povsem na mestu, kajti gre za redkost kar se tiče Trominih traparij, se pravi za povsem soliden in zabaven film. Ponovno je dogajanje postavljeno v Tromaville, kjer zraven srednje šole stoji nuklearna elektrarna. Vendar vse bi bilo lepo in prav, če si nekateri njeni uslužbenci ne bi želeli postranskega zaslužka in znotraj varovanega območja gojili marihuano. Le-ta gre zaradi bližine šole odlično v promet in ker raste tik ob toksičnih odpadkih ima prav posebne stranske učinke. Ženske naredi ultra pohotne, moške pa spremeni v zumbakle z gnojnimi bulami. Ganja, joške, zombiji, kri, smešni specialni efekti, zabavna zgodba, over the top igra,… Troma at its best. 






















Troma je svoje filmske lovke med drugim razprostrla tudi do Evrope in od tam pobrala večino tistega kar je dišalo po slabem in gnilem, se pravi tisto, kar so drugi zavračali in to je tista filmska politika, ki Tromo drži na površju že skoraj 4 desetletja. Je že res, da se njeni filmi povečini ne prodajajo ravno za med, a njena vizija temelji bolj na kvantiteti kot kvaliteti. Tudi, če je prodajna uspešnica zgolj vsak 100 film, je to za Tromo velikanski uspeh. Njihove investicije v filmsko produkcijo so namreč nične po drugi strani pa so mojstri zastonjske reklame med katero zagotovo prednjači propaganda od ust do ust. Tromino bazo namreč sestavljajo fanatični oboževalci, ki za njen najboljši produkt med drugim štejejo tudi tokratni evropsko koprodukcijski film.

















Štorija se začne v stilu Dogme številka 1 Festen (1998) in morda se ima Thomas Vinterberg za svojo idejo zahvaliti ravno tokratnemu filmu (podobnosti, tudi geografskih je namreč kar precej). V odmaknjenem dvorcu se na rojstnodnevni zabavi starih in premožnih ženic znajde celotna žlahta. Razlog obiska je prej kot iskreno veseljačenje ob spoštovanem jubileju, želja po dedovanju. Stvari se zapletejo, ko na dvorec v obliki darila prispe magični urok, ki starki spremeni v podivjani in krvi željni spakaturi. Tako neiskreni sorodniki drug za drugim dobijo tisto kar jim v resnici pripada. Bridko smrt zaradi nespoštovanja družinskih starešin. Ko bi tudi Dogme premogle toliko filmske zabave...






















Po nekaj letih zatišja in pomanjkanju idej se je Troma v filmski svet vrnila s pomočjo novodobne najstniške »komedije«. Od nedavnih prisiljenih parodij med katerimi se vsaj zame skrivajo nekateri najslabši filmi vseh časov v stilu Epic Movie (2007) in Date Movie (2006), če omenim zgolj dva izdelka, je pobrala skoraj vse primitivne ideje. Tako boste skozi celoten film deležni na tone dreka in bruhanja, najstniških seks prizorov, lesene igre in humorja slabšega od ponedeljkovih večerov na prvem programu nacionalne televizije. Toda ne boste verjeli, ko take stvari pridejo izpod okrilja Llyoda Kaufmana, je celotna stvar dokaj prebavljiva. Poudarek je na dokaj.













Lobi restavracij se odloči, da bo enega izmed svojih objektov zgradil  na sveti zemlji kjer počivajo ostanki ameriških domorodcev. Če ste gledali The Shining (1980) veste, da to ni najbolj briljantna ideja. Duhovi Indijancev namreč niso pomirjeni in na svojih plečih nosijo velikansko zamero napram evropskim prišlekom (le kako je ne bi, saj so le-ti nad njimi izvedli genocid). Vsak, ki obišče restavracijo se zaradi nepojasnjenih spiritualnih sil spremeni v velikanskega piščanca. Jp, piščanca. Film prepreden s podlimi rasističnimi opazkami, glasbenimi vložki in prisiljenim humorjem, ob čigar ogledu odsvetujem kakršenkoli prigrizek. 













Objavljeno pod |

5 komentarjev:

Anonimni pravi ...

Vedno si ogledam kakšen film s tvojih seznamov, tokrat se bom pa temu verjetno odpovedal :)

Sadako pravi ...

Iskreno povedano, ne boš zamudil veliko kvalitetnega, a po drugi strani boš zamudil precej bizarnega.

t-h-o-r pravi ...

imo eden najbolj useless seznamov :)

Sadako pravi ...

Al pa eden najbolj uporabnih kaj ne gledat :D

Sicer pa Toxic Avengerja kot filmofil moraš pogledati. Kult.

Sadako pravi ...

Oz. kot sem že povedal, Troma ima ogromno privržencev, ki so nori na tale skrpucala. Filmski fanatiki.

Objavite komentar

Novejša objava Starejša objava Domov
Zagotavlja Blogger.

    Kliki

    Kontakt

    sadako6556@gmail.com

Zadnji komentarji