7 najdaljših filmskih naslovov

Najprej pojasnilo, da spodnji filmi niso tisti, ki bi zasedali prvih 7 mest na lestvici najdaljših filmskih naslovov, dasiravno si 1. na tokratni lestvini lasti ne ravno častitljivi rekord. Če bi hotel biti povsem dosleden bi moral na lestvico vključiti tudi filme iz najzgodnješega obdobja filmske zgodovine, saj so bili takrat naslovi izjemno dolgi, opisovali pa so dejansko togajanje na filmskem platnu npr. Another Demonstration Of The Cliff-Guibert Fire Horse Reel, Showing A Young Girl Coming from An Office, Detaching Hose, Running With It 60 Feet, And Playing A Stream, All Inside Of 30 Seconds (1900). No po kvaliteti ti filmi ne bi zaostajali za večino tokratnih skrpucal.

 
 
 
 
Night Of The Day Of The Dawn Of The Son Of The Bride Of The Return Of The Revenge Of The Terror Of The Attack Of The Evil, Mutant, Alien, Flesh Eating, Hellbound, Crawling, Zombified Living Dead Part 2:In Shocking 2-D (1991)

Tega rekorderja med filmskimi naslovi v katerem se skriva kar 42 besed oz. 164 znakov (ne vštevši presledkov), bi najlažje in najbolj natančno opisal zgolj z eno besedo. Filmoskrunstvo. Tokratni izdelek je namreč tako kot njegov naslednik z zelo podobnim naslovom zgolj že viden izdelek z na novo nasnetim zvočnim delom. Toda če si je »2. del« Night Of The Day Of The Dawn Of The Son Of The Bride Of The Return Of The Revenge Of The Terror Of The Attack Of The Evil, Mutant, Hellbound, Flesh-Eating Subhumanoid Zombified Living Dead, Part 3 (2005) (BTW, posnet je tudi že »5. del« za podlago vzel enega najslabših filmov vseh časov, si je »1. del« drznil storiti ravno nasprotno.
 
















OK, morda me je malo zaneslo in je Night Of the Living Dead (1968) daleč od tega, da bi bil eden izmed najboljši filmov (zagotovo pa je eden izmed najbolj kultnih), a po ogledu takšnega sranja kot je bil tokratni film, se zdi praktično skoraj vsak filmski izdelek (z izjemno večine na tokratni lestvici) naravnost vrhunski. Predvidevam, da naj bi nasneti dialogi in skromen dosneti material izpadli smešno in satirično oz. celo v stilu parodije, ampak izpadejo milo rečeno prizadeto. Vem, da še vedno obstaja občinstvo, ki se mu zdijo kmečke fore, ki vsebujejo drek, seks, zmerjanje… a mene ni med njimi. Je pa potrebno priznati, da je tudi tokratni film kulten, saj se ponaša z najdaljšim naslovom, katerega številčno presežejo le še kozlarije.
 





















Izjemoma oz. skoraj nikoli se ne zgodi, da bi si kakšen film z moje strani prislužil tisto najnižjo oceno (in pogledal sem jih res zajeten kup), kajti moji minimalni standardi so spuščeni zelo nizko. Povsem zadovoljen sem namreč že, če je film pripravljen pokazati kakšen na oko prijeten komplet jošk ali pa če se pred mojimi očmi znajde kakšna čvrsta zadnjica (govora je seveda o ženskih atributih, da ne bo kakšne pomote v vsej tej poplavi man boobsov). Tokratni film, v katerega naslovu se BTW skriva kar 37 besed, minimalnih standardov ni dosegel in z lahkoto priznam, da gre za enega najslabših filmov vseh časov kar sem jih uspel pogledati. Morda se mi je na trenutke zazdelo, da bi film morda lahko celo postal za silo prebavljiv, a me je sam potek demantiral že kmalu za tem.
 
Ljudje s preveč časa so se namreč odločili, da bodo predelali enega najslabših filmov vseh časov The Brain That Wouldn't Die (1962), v upanju na matematično pravilo, da dva minusa sproducirata plus. Ni šlo. Vse kar so namreč naredili je to, da so originalu izbrisali zvok in filmu dodali svojo zvočno vizijo, ki pa je nekje na ravni pretencioznih srednješolcev, katerim po glavi roji zgolj seks. »Humor« tako deluje izjemno prisiljeno, kvaliteti filma pa delajo medvedjo uslugo tudi vložki v katerih svoje humoristične sposobnosti preizkušajo celo sami ustvarjalci filma. Grozno in ne vredno vašega časa, razen v primeru, da si želite videti kako izgleda film z najdaljšim naslovom.
 




















Those Magnificent Men In Their Flying Machines Or How I Flew From London To Paris In 25 Hours 11 Minutes (1965)

Tokratnemu filmu pa pripada čast, da je kot eden izmed rekorderjev tokratne lestvice z najdaljšimi filmskimi naslovi dejansko gledljiv oz. ne samo gledljiv, ampak celo precej zabaven. Še enkrat več se namreč izkaže dobro znano dejstvo, da je angleški humor eden izmed najboljših filmskih humorjev, če ne celo najboljši. Če k temu dodamo še dopadljivo fotografijo posneto večinoma na angleškem podeželju ter željo filmskih ustvarjalcev po avtentičnosti filma (v filmu so namreč večinoma uporabljene skrbno izdelane replike letal iz začetka prejšnjega stoletja), se pred nami znajde izredno simpatičen celuloidni izdelek, ki v vsem svojem sijaju zasije še toliko lažje, če ga primerjamo z ostalimi skrpucali tokratne lestvine.
 
Glavna premisa filma se vrti okoli letalske dirke preko Kanala, ki jo zaradi želje po lastni potrditvi, organizirajo Angleži. Na dirko se prijavijo vrli piloti iz letalsko najbolj znanih držav ala Francija, Italija, ZDA, Nemčija, Japonska... oz. bolje rečeno na tekmo se prijavijo stereotipi, ki pritičejo omenjenim državam. Med njimi zaradi napumpanih egov, ki sežejo višje od njihov letal, hitro izbruhnejo konflikti. Le-ti napovedujejo tudi bližajočo se I. svetovno vojno, saj so v tekmo vključeni praktično vsi vodilni akterji masakra. Toda ravno zaradi teh očitnih aluzij in stereotipnih karakterjev film izpade izredno zabaven in to uspe le redkim. 
 













The Saga Of The Viking Women And Their Voyage To The Waters Of The Great Sea Serpent (1957)

Odličen potencial za porno film v stilu Pirates (2005), ki ga je ustvaril mojster nizkoproračunskih klasik Roger Corman. Toda g. Corman je tokrat brcnil mimo, saj so bile njegove želje pretenciozne. Želel si je namreč ustvariti film v stilu visokoproračunskih hollywoodskih zadev, ki pa mu jih njegove finance nikakor niso dopuščale. Tako je pričujoči filmski izdelek svetlobna leta oddaljen od njegovih najbolj kultnih umotvorov, a me je kljub temu, predvsem zaradi simpatično lesene igre, preprostega in nesmiselnega scenarija, s svojimi »tako slab, da je že dober«  elementi, uspel zabavati. Največji plus filma pa so zagotovo brhka dolgolasa dekleta bujnih oblin oblečena v krpice, ki naj bi predstavljale avtentično vikinško opravo. Zanimivo kako metro je po Cormanovih predstavah izgledalo eno izmed najbolj barbarskih plemen.
 

















Skupinica vikinških deklet se po nekaj letni abstinenci odločili, da so bo odpravila na reševalno akcijo za svojimi izginulimi moškimi pripadniki plemena. V vasi namreč zaradi odsotnosti penisov vlada suša. No, eden izmed predstavnikov močnejšega spola je sicer ostal v vasi, a kot kaže kompas za spolno usmerjenost kaže proti moški in ne proti ženski populaciji. Le kako bi si lahko drugače razlagali, da podpira gručo pohotnih deklet pri popotovanju, ki bo nazaj v vas pripeljalo še ostale samce. Pred vami se bo tako odvrtela amaterska zgodba o tem, kaj vse so dekleta pripravljena storiti za dober kos mesa. Pardon, ljubezen sem mislil.
 




















Oh Dad, Poor Dad, Mamma's Hung You In The Closet And I'm Feelin' So Sad (1967)

Kakšen bogi očka neki, bogi tisti gledalci, ki smo imeli priložnost uzreti tole skrpucalo. Sam film sicer ima nekaj redkih svetlih trenutkov, a so ti redkejši od konstruktivnih umotvorov naše vrle vlade. Sam nisem povsem prepričan kaj se je odvrtelo pred mojimi očmi (morda tudi zato, ker sem se zaradi infantilnosti filma zelo težko koncentriral na sam ogled), a po moje ne bi smel biti daleč, če bi ustrelil, da nam je režiser Richrad Quine poskušal prodati satirično komedijo. Le-ta temelji na obsesivni ženi, ki s seboj po luksuznih potovanjih vlači svojega moža ter svojega sinkota. Nič nenavadnega boste rekli, a naj vam izdam, da je mož že preminul, sin pa je kot kaže obsojen na večno devištvo. Gre torej za sestavine iz katerih bi se dalo skupaj spacati nekaj kolikor toliko dostojnega, a tokratnim ustvarjalcem so to ni posrečilo.
 

















Poleg izjemno redkih na pol prisiljenih kislih nasmeškov, je tako edina svetla točka filma Barbara Harris, mlada nimfa, ki si na vse pretege prizadeva, da bi ne več tako rosno mladega sinkota, ki ima več kot očitno težave z Ojdipovovim kompleksom, popeljala v svet odraslih. A kaj, ko se hudič frdamani brani seksa z vsemi štirimi in to kljub prigovarjanju svojega mrtvega očeta, ki je BTW tudi pripovedovalec zgodbe. Skratka na kup je nametanih kar nekaj filmsko potencialnih iztočnic, a kaj ko jih nihče ni uspel povezati v gledljivo celoto. Tako je vse kar ostane temu filmu le to, da se lahko pobaha z enim izmed najdaljši naslovov vseh časov, ki ga sestavlja 15 besed.
 




















Who Is Harry Kellerman and Why Is He Saying Those Terrible Things About Me? (1971)

Eden izmed najmanj poznanih filmov sicer zelo poznanega igralca Dustina Hoffmana. Priznam da ga tudi sam nisem poznal, dokler nisem začel z raziskovanjem in pripravami na tokratno lestvico. No, tudi če bi še vedno živel v nevednosti kar se tiče tokratnega filma, ki v svojem naslovu skriva 14 znakov, ne bi bil pretirano na izgubi. Gre namreč za sila povprečen izdelek, ki nas tekom ogleda poskuša prepričati, da tudi tisti slavni in premožni ljudje nimajo vsega ter da njihovo življenje ni postlano z rožicami. Saj poznate tisto obrabljeno floskulo, da denar ne prinese sreče ali pa denar ni vse. Bo že držalo, ampak zagotovo pa drži, da denar znatno pripomore k srečnejšemu življenju ter da igra zelo vidno vlogo v njem. Navsezadnje živimo v turbo kapitalizmu.
 

















Hoffman igra rock zvezdo, ki ima v materialnem smislu vse kar si lahko poželi, a po drugi strani v njegovem življenju manka tisto najpomembnejše, bližina sočloveka. Zaradi tega dejstva često pomisli, da bi končal svoje življenje. Skozi enodnevno epizodo v kateri se spominja nekaterih najbolj markantnih dogodkov svojega življenja, nas poskuša prepričati, da bi do njega začeli gojiti sočutje. Toda zaradi izjemne nepovezanosti filma mu to nikakor ne uspe in celotna zadeva nekako obvisi v zraku. Film sicer ima nekaj bolj svetlih trenutkov med katerimi je potrebno izpostaviti pogovor med Hoffmanom in Barbaro Harris, med katerim je moč začutiti pristno povezanost in razumevanje. Barbara je za svojo vlogo prejela celo nominacijo za Oskarja in tako je Who Is Harry Kellerman and Why Is He Saying Those Terrible Things About Me? (1971) film z do sedaj najdaljšim naslovom med nominiranci.
 




















Every Thing YouAlways Wanted To Know About Sex * But Were Afraid To Ask (1972)

Še ena na skromni listi izjem, ki potrjujejo pravilo, da je kvaliteta filma obratno sorazmerna z dolžino naslova. Vendar tokrat je zadeva dokaj logična, saj je tako za režisersko in scenaristično, nenazadnje pa tudi za igralsko delo poprijel nevrotični možicelj Woody Allen. Every Thing You Always Wanted To Know About Sex * But Were Afraid To Ask (1972) je bil eden izmed njegovih prvih hitov, s pomočjo katerega je Allen gradil svojo razpoznavno filmsko persono in zame osebno je to njegovo začetno obdobje v katerem se najdejo mojstrovine v stilu Bananas (1971), Sleeper (1973), Annie Hall (1977), Manhattan (1979), Zelig (1983)… skoraj najboljše. Ja ne boste verjeli, njegove novodobne stvaritve, ki so nastale v tekočem mileniju, so mi še za odtenek boljše.













Gospod Woody je svoj 4. film osnoval na knjižni uspešnici z istoimenskim naslovom. Le-ta naj bi pomagala sprostiti še zadnje seksualne zavore, ki so morebiti ostale po hedonističnih 60. letih prejšnjega stoletja. Vendar Woody ne bi bil Woody, če ne bi to storil na kar se da prefrigan in hudomušen način. Film je razdelil na 7 kratkih a izjemno zabavnih vinjet, ki želijo s pomočjo humorja rušiti spolne tabuje ala uporaba afrodiziakov, ženski orgazem in moški orgazem, spolne perverzije, transeksualnost, sodomija… Prav vsaka vinjeta je posneta v drugačnem filmskem stilu in med njimi najdemo tudi take domislice, kot so poklon zlatemu obdobju italijanske kinematografije ali pa npr. homage ameriškim kviz oddajam. Film, ki v svojem naslovu skriva 14 besed.
 












18 komentarjev:

Niko pravi ...

what about Borat

Sadako pravi ...

Je med najdaljšimi, ampak premalo besed (12) za na tole lestvico.

Anonimni pravi ...

http://www.imdb.com/title/tt0116126/

Iztok Gartner pravi ...

Kje je The Persecution and Assassination of Jean-Paul Marat as Performed by the Inmates of the Asylum of Charenton Under the Direction of the Marquis de Sade?

Sadako pravi ...

@Iztok: zdi se mi, da je official naslov zgolj Marat/Sade.

O madona filmoljub, si pa privlekel na dan obskurne stvari, da jih bolj ne bi mogel. Telih se pa najbrž tudi v najbolj temnih kotičkih interneta ne najde :D

Anonimni pravi ...

@filmoljub, tega Deborda si gledal? Sem navdušen nad njegovim delom, pa me zanima, če je dotični vreden iskanja?

Anonimni pravi ...

Oz. sem ga že našel. Vseeno bi bil vesel mnenja, če obstaja seveda.

Anonimni pravi ...

dr.strangelove?

Iztok Gartner pravi ...

Nop, nop, originalni britanski naslov je točno tak kot sem zapisal.

Anonimni pravi ...

http://www.imdb.com/title/tt1301160/
Naslov sicer ni dovolj dolg za na seznam, je pa dolg in kul. Precej bolj kot film (http://www.youtube.com/watch?v=9VDvgL58h_Y), ki je meni osebno skrajno neduhovit.

Sadako pravi ...

hehe, kakšen naslov (a must see za filmske psihiče).

Saj ti kratko metražni imajo ponavadi nadvse presunljive naslove ala I Killed My Lesbian Wife, Hung Her on a Meat Hook, and Now I Have a Three-Picture Deal at Disney :D

Ampak sem se odločil, da jih izpustim iz seznama. Morda pa tegale tipa, ki naokoli straši z žlico celo pogledam, ko mi ostane 10 minut viška.

Anonimni pravi ...

Sem slišal tudi za tega, nisem pa opazil znanega imena na položaju režiserja. Zanimivo.

Sadako pravi ...

Ben je poln presenečnj.

Anonimni pravi ...

Sedaj sem si ga še pogledal. Katastrofa, čeprav bi se o nekom, ki bi uspel s filmom posnetim na osnovi svojega (neodkritega & nekaznovanega) zločina, če malo spremenim zgodbo, dejansko lahko posnel kakšen precej boljši film.

P.S.: Mogoče kdaj pride 7 kratkih? :)

Sadako pravi ...

Mogoče če ga bom uspel nekako zožati, ker tole je absolutno preširok pojem za kolikor toliko relevantno lestvico.

Band3 pravi ...

Pri Lini Wertmüller se je na žalost ogromno izgubilo v prevodu

"Un fatto di sangue nel comune di Siculiana fra due uomini per causa di una vedova. Si sospettano moventi politici. Amore-Morte-Shimmy. Lugano Belle. Tarantelle. Tarallucci e vino" je postal čisto prozaični "Blood Feud", čeprav so ga tudi Italijani iz razumljivih razlogov cenzurirali v "Fatto di sangue fra due uomini per causa di una vedova, si sospettano moventi politici". "Film d'amore e d'anarchia, ovvero stamattina alle 10 in Via dei Fiori nella nota casa di tolleranza" je postal "Love and Anarchy".

Mislim, da je pri Lini v špilu kakšen freudizem, konec koncev je njeno pravo ime Arcangela Felice Assunta Wertmüller von Elgg Spanol von Braueich...

Sadako pravi ...

Malo me je sram, ampak priznam, da nisem videl še nobenega njenega filma :shame:

Band3 pravi ...

Če te mika, lahko začneš s kultićem "Travolti da un insolito destino nell'azzurro mare d'agosto", ki je verjetno tudi po zaslugi festivalske okinčanosti celo dobil originalu zvest mednarodni naslov, t.j. "Swept Away by an Unusual Destiny in the Blue Sea of August", za prijatelje "Swept Away".

BTW, ravno Swept Away je žrtev ene najbolj nagravžnih anglosaksonskih predelav. Courtesy of Guy Ritchie & Madonna.

Objavite komentar

Novejša objava Starejša objava Domov
Zagotavlja Blogger.

    Kliki

    Kontakt

    sadako6556@gmail.com

Zadnji komentarji