7 kirurških grozljivk

Ob omembi kirurških posegov me često spreleti srh, kar je povsem razumljivo. To, da še živega človeka odprejo in po njemu šarajo s kovinsko hladnimi orodji bi moralo sprožiti nelagodje prav v vsakemu izmed nas. 









Morda najbolj nagravžna od vseh kirurških grozljivk oz. kar filmov nasploh, ki svojo kontroverznost črpa iz precej izprijene ideje. Tako izprijene: da se je režiser Tom Six na vse pretege izogibal natančnemu opisovanju scenarija, ko je zbiral sredstva za svoj film; da je večina igralk avdicijo zapustila v trenutku, ko so izvedele kaj je osrednja ideja filma; da so gledalci množično zapuščali kino dvorane … Celo slavni filmski kritik Roger Ebert se je odločil, da filma ne bo ocenil s svojim klasičnim sistemom zvezdic. In kaj je v filmu tako kontroverznega, da je dvignil toliko prahu? Naslov pove vse, glavno vlogo ima človeška stonoga.














Njen kreator je nori nemški znanstvenik Dr. Heiter (Dieter Laser, ki je bil kot kaže rojen za dotično vlogo norega znanstvenika), ki se odloči, da jo bo sestavil iz treh ugrabljenih turistov. Film sicer ni tako nazoren kot bi si zaradi njegovega renomeja morda mislili, saj gre za nizkoproračunski filmski izdelek, a za potenciranje nagnusnosti poskrbi gledalčeva domišljija. Vrlina, ki jo sam pripisujem tistim najboljšim grozljivkam. Ali spada The Human Centipede (First Sequence) (2009) v omenjeno kategorijo je težko reči, saj se zanaša predvsem na svojo nagnusnost in ne toliko na strah. Je pa neizpodbitno dejstvo, da ji v tej prvini le stežka parira katerikoli drugi film.





















Kultna campy grozljivka iz obdobja divjih 80. let prejšnjega stoletja, ki ga sam pojmujem tudi kot zlato obdobje grozljivk. V omenjenem obdobju so namreč nastajale grozljivke, ki so se ponašale z domiselnimi specialnimi efekti, odbitimi zgodbami in atmosfero, ki je gledalca brez težav posrkala v filmski svet. Z vsem omenjenim se brez težav lahko pohvali tudi Re-Animator (1985), ki pa se poleg vsega zgoraj naštetega lahko pohvaliti še z dobršno mero cheesy humorja. Vse to ga brez težav uvršča med najboljše 80's grozljivke, a ne samo to. Predstavljeni film je z lahkoto prestal preizkus časa, tako da bo po vsej verjetnosti dogajal tudi novodobnemu filmskemu občestvu.














Študent medicine po imenu Dan Cain (Bruce Abbott) se med svojimi sošolci trudi poiskati novega cimra, s katerim bi si porazdelila stroške bivanja. Na njegov oglas se odzove sumljivi novinec Herbert West (Jeffrey Combs), katerega spremlja zlovešča preteklost. Herbert je namreč obseden z oživljanjem mrtvega tkiva, v ta svoj nevarni svet pa brez težav posrka tudi Dana, čigar življenje se tako čez noč obrne na glavo. Zanimiva štorija, ki vas bo s pomočjo krvavih specialnih efektov, brez težav prikovala pred filmsko platno. A pozor, obstajata dve verziji filma in verjeli ali ne, tista prava je ta krajša verzija, ki je hkrati tudi necenzurirana. Tak filmski biser bi bilo namreč škoda gledati v porezani inačici.




















Glede na to, da bi lahko strah pred zobozdravnikom brez težav uvrstili v kategorijo kolektivnih strahov, je precej čudno, da je bilo na grozljivko v kateri je glavni element strašenja zobar, potrebno čakati tako dolgo. Škoda, da smo po tako dolgem času dočakali zgolj sila povprečen film, ki se po vrhu vsega še zelo težko kvalificirala kot grozljivka. Problem tiči v tem, da je The Dentist (1996) na hitro spacan nizkoproračunski film (posnet je bil v 18. dneh), ki izgleda kot tipičen direktno-na-plošček filmski izdelek. A kljub vsemu naštetemu, le koga ne bi pritegnil film v katerem je glavni negativec zobar. A pozor, po ogledu zna biti naslednje čakanja pred zobozdravstveno ordinacijo še bolj neprijetno.













Dr. Alan Feinstone (Corbin Bernsen) je tako kot marsikateri zobozdravnik obseden s higieno. A v njegovem primeru ne gre zgolj za obsedenost s fizično higieno, ampak tudi z moralno higieno. Zato ni čudno, da se njegov neoporečni svet začne podirati kot hišica iz kart, ko na obletnico poroke, svojo ženo zaloti z umazanim čistilcem bazena. Precej slaba novica za njegove paciente, ki v zobozdravnikovih očeh postanejo njegova žena, le-ta pa je kakopak potrebna kaznovanja in očiščenja. Skratka gre za klasično zgodbo o človeku, ki ga počasi golta spirala lastne blaznosti, pri tem pa seveda najbolj nastradajo tisti, ki pridejo z njim v kontakt. Le komu se ne bi strgalo od vseh teh s kariesom okuženih čekanov?




















Kanadska grozljivka izpod peresa dvojčic Soska, znanima tudi pod umetniškim imenom The Twisted Twins. Tako kot v vsakem njunem izdelku sta si tudi tokrat nemili cameo vlogo, ki je polna potenciala, a se nekako izjalovi. Približno tako kot celoten film, ki s svojim precej nenadnim in prisiljenim koncem, pusti precej grenak priokus. Glavna zvezda filma je brez dvoma Katharine Isabelle, ki se je boste nekateri morda spomnili iz kultnega Ginger Snaps (2002), njegovega nadaljevanja Ginger Snaps 2: Unleashed (2004) ter preddela Ginger Snaps Back: The Beginning (2004). Pri tem je treba še posebej poudariti seksapil in karizmo, ki obdajata njeno persono. 











Mary (Katharine Isabelle) je seksi študenta kirurgije, ki se bori s finančnimi težavami. Zaradi svojih ženstvenih čarov se odloči, da si bo dodaten zaslužek poiskala v striptiz baru, kjer pa se ji življenje zaradi nepredvidljivega dogodka obrne na glavo. Dokončno pa seksi študenta izgubi kompas, ko jo okoli prinese njen profesor. Okoli te točke preloma film teče odlično, a zdi se, kot da bi sestrama Soska zmanjkalo navdiha in idej za sam konec filma. Kar nekaj scenaristično zelo pomembnih likov je namreč predstavljenih preveč površno, po drugi strani pa so nekateri celo odveč. A scenariju kot najslabšemu elementu filma lahko kot protiutež postavimo dodelano fotografijo, ki še poudari atribute Isabellove.

















Francosko-italijanska rahlo nadrealistična filmska mojstrovina, ki ima še toliko večjo težo, če se zavedamo dejstva, da gre za edini izlet Georgesa Franjuja v žanrske vode grozljivke. Pri tem pa je moral francoski režiser paziti še na to: da film ne bi bil preveč svetoskrunski (zaradi španskega trga); da ne bi vseboval preveč golote (zaradi italijanskega trga); da ne bi bilo na platnu moč videti niti kapljice krvi (zaradi francoskega trga) ter da v filmu ne bi prikazovali mučenja živali (zaradi angleškega trga). Precej nemogoče zahteve, če pomislimo, da je Franju poskušal posneti grozljivko. A kljub vsem omejitvam je ustvaril brezčasno filmsko stvaritev, ki svojo moč grozljivosti črpa ravno iz minimalizma. 















Zaradi svoje neodgovorne vožnje kirurg Dr. Genessier (Pierre Brasseur) povzoči prometno nesrečo, v kateri se huje poškoduje njegova hčerka. Kot kaže jo v nesreči najhuje skupi njen obraz. Očeta peče vest in posledično se na vsak način skuša odkupiti za napako, pri čemur ga ne ovirajo prav nikakršni moralni zadržki. Odloči se, da bo hčerki poskušal presaditi obraz, novo fasado za njeno iznakaženo obličje pa poišče kar pri svojih študentkah. Gre za vrhunsko filmsko adaptacijo knjižnega dela izpod peresa Jeana Redona, ki se ponaša z napeto atmosfero, ki jo ustvari predvsem s pomočjo črno-bele fotografije, premišljenega tempa, minimalistične igre ter zlovešče glasbene podlage. Pravo nasprotje novodobnim naspidiranim in s krvjo naphanim grozljivkam.





















Novejši kot so filmi španskega režiserja Pedra Almodóvarja, bolj povšeči so mi (njegove zgodnje filmske stvaritve so mi vse preveč nevrotično zmedene, medtem ko mi je njegovo zrelo obdobje preveč depresivno) in tako ne čudi dejstvo, da mi je The Skin I Live In (2011) njegov najljubši. No, priznati moram, da njegovega najnovejšega filmskega izdelka I'm So Excited! a.k.a. Los amantes pasajeros (2013), a glede na žanr in opis močno dvomi, da bi iz prvega mesta lahko izpodrinil zgoraj omenjenega. Poleg konvencionalnosti se mi pri filmu namreč dopade tudi njegova skrivnostna umirjenost in spretno prepletanje meni tako ljubih žanrov grozljivke in trilerja.














V njem v eni izmed svojih najboljših vlog nastopi Antonio Banderas, ki upodobi norega znanstvenika s kompleksom boga. Ta še posebej udari na dan, ko omenjenega doktorja doletijo trpke življenjske preizkušnje povezane z njegovo ženo in hčerko. V filmu eno izmed glavnih vlog odigra tudi prelestna Elena Anaya, ki bo s svojo lepoto očarala slehernega igralca. Tako po narativni kot tudi formativni plati je film precej podoben zgoraj opisani francosko italijanski mojstrovini, kar je že samo po sebi zadostno zagotovilo za kvaliteten filmski izdelek. A tako kot Eyes Without the Face (1960) tudi tokratni film kljub svoji umirjenosti na filmsko platno projicira pretresljivo zgodbo.




















Film, ki definitivno ne bo po godu širšemu občestvu, ampak manjšini med katero pa spadam tudi sam. Gre namreč za precej čudaški film, ki prepleta elemente grozljivke in komedije, zavit v hektolitre krvi in erotike. A ne na cenen eksploatacijski način kot bi morda sprva pomislili, ampak na precej umetniškega. Krvave sekvence so namreč v filmu predstavljene kot erotične sanje, ki jih ima s krvjo in študijem medicine obsedena Pauline (tokrat ne preveč čedna a kljub temu intrigantna AnnaLynne McCord). Le-ta je brez pardona tudi glavna zvezda filma, čigar celotno težo brez težav nosi na svojih ramenih. Poleg nje pa v filmu nastopa tudi bivša porno igralka Traci Lords. Zanimiv duet.











Zaradi črnega humorja s katerim je prepreden film gledalec kaj hitro pozabi, da je Pauline v bistvu potrebna psihiatrične pomoči in da zgodba filma drvi proti zelo temnemu koncu. Kaj se na koncu filma dejansko zgodi, bo že po nekaj minutah jasno slehernemu gledalcu, ki zna skupaj sestaviti naslov filma, motnje in želje glavne protagonistke ter zdravniško hibo njene mlajše sestrice. Ne glede na to predvidljivost pa bo Excision (2012) gledalcem, ki so fascinirani nad lepoto krvavih človeških teles, ponudil ogromno zadovoljstva. Tako lahko brez težav zaključimo, da je pričujoči film najmanj precej zanimiv ter da bo ne glede na to na kateri strani love-hate razmerje ste, dvignil veliko prahu.











Objavljeno pod |

1 komentarjev:

Blogger pravi ...

New Diet Taps into Pioneering Plan to Help Dieters Lose 12-23 Pounds within Just 21 Days!

Objavite komentar

Novejša objava Starejša objava Domov
Zagotavlja Blogger.

    Kliki

    Kontakt

    sadako6556@gmail.com

Zadnji komentarji