7 moneymakerjev

Če bi posedoval časovni stroj, bi zavrtel njega kolesje in se vrnil v čas, ko so ustvarjalci tokratnih filmov vse povprek iskali finančne prilive za svoje po večini nizkoproračunske filmske stvaritve. Z veseljem bi namreč v njihove izdelke vložil cekin ali dva in zagotovo bi bila to najboljša naložba v mojo brezskrbno in dobro situirano prihodnost. Kakšni pokojninski skladi lepo vas prosim.

Also: na spletu kroži kar nekaj lestvin z najbolj profitabilnimi filmi in podatki na njih varierajo kot razpoloženje deklin znotraj menstrualnega ciklusa, zatorej sem vključil še tisti poslednji ščepec zdravorazumskosti, ki mi je ostal, združil podatke in naredil svojo lestvino. Razmerja med vložkom in profitom so torej le grobi približki.

Paranormal Activity (2007)


Pred ogledom filma sem imel zaradi močno polariziranih kritik precej negotova pričakovanja. Nekateri ljudje so ga hvalili kot enega najboljših horrorjev vseh časov, spet drugi so nanj zlivali žolč, da česa bolj dolgočasnega še niso videli. Zatorej tudi sam nisem vedel, ali me na filmskem platnu pričakuje grozljivc v stilu The Blair Witch Project (1999) ali nekakšen rimejk Warholovega filma Sleep (1963). Na mojo srečo in na žalost moje redne filmske spremljevalke (sorry Majc), me je na platnu pričakalo tisto prvo. Film, ki prikazuje grozo ter strah v najbolj prvinski obliki in že dolgo nisem po ogledu filma tako težko zaspal. Noro.


Film v bistvu spada v podžanr zakletih hiš, vendar je v kar nekaj pogledih superioren večini podžanrskih predstavnikov. Prvo kot prvo je tu tako imenovana kamera iz roke, ki poveča občutek realnosti. Kot drugo je potrebno omeniti izjemen filing za stopnjevanje srhljivosti, ki doživi svoj vrhunec prav v zadnjem kadru, ki bi ga sam sicer malček spremenil (tista dva BU efekta, ki sta sicer edina v filmu, sta povsem odveč) kot tretje imamo tu ranljivost v nam tako ljubem domačem okolju oz. še huje, ranljivost proti kateri smo povsem nemočni in še tisto najbolšje: glavni režiser filma je naša domišljija. R(eturn)O(f)I(nvestment): 1 : 13.100.

Tarnation (2003)


Že pred ogledom nisem bil največji privrženec avantgardne oz. eksperimentalne kinematografije in to se ni spremenilo niti po ogledu tega emo kolaža o disfunkcionalni družini gejevskega filmofila, katerega je med drugim produciral eden izmed najbolj znanih homoseksualnih režiserjev Gus Van Sant. OK, da vas že takoj ne odvrnem od ogleda lahko omenim, da ne gre za pravega hardcore predstavnika eksperimentalnih filmov, saj znotraj njega obstaja neko dokaj konvencionalno podajanje zgodbe, kateremu začuda lahko sledimo dokaj lahkotno. Tako, da filmu lahko ponudite priložnost. Navsezadnje lahko kadarkoli pritisnete tipko "eject".


















Režiser Jonathan Caouette je kot kaže na svojem podstrešju našel nekaj starih home made posnetkov in se odločil, da iz te dokaj psihedelične zbirke ustvari še bolj psihedeličen celovečerec. Tako lahko spremljamo njegovo odraščanje, ki je bilo vse prej kaj drugega kot pa z rožicami postlano. Oče jo je ucvrl že pred njegovim rojstvom, materi se je pipalo zaradi elektrošokov, ki jih je prejemala od njegovih starih staršev, krušni starši so se nad njim izživljali,… Ni čudno, da je Jonathan postal gejevski kvazi umetnik. Safr na kubik in kot kaže je na svetu kar precejšnja množica ljudi, ki se lahko poistoveti z njegovim življenjem ali pa se nad njim naslaja. ROI: 1 : 5.300.



















Deep Throat (1972)


Povprečen pornografski film, če le ne nosi nekega blockbuster naslova ala Pirates (2005) ponavadi s seboj ne nosi nekih bajnih stroškov proračuna. Kar tudi ne čudi, saj je vse kar potrebuje za svojo splavitev družba trdokurčnih možakarjev in radodajnih deklin. Aja in neko cheap lokacijo za snemanje orgij. Tako je bilo tudi pri izdaji enega izmed prvih mainstream porničov, ki so ga posneli v borih a nadvse razburljivih 6. dneh, stal pa je mizernih 22.000 ameriških zelencev. OK, morda se vam zdi to kar precejšnja vsota za film za odrasle, ampak morate vedeti, da so v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja filmi za odrasle še posedovali nek stil in niso bili neka brezdušna štanca romunske produkcije.

















Še več, nekateri izmed njih so poleg izmenjavanja telesnih tekočin vsebovali tudi zgodbo prepredeno s humornimi vložki in Deep Throat (1972) je že bil eden izmed takih. Govori namreč o ženski, ki s pomočjo seksa nikakor ne more doživeti orgazma. In ker je revica povsem obupana se po nasvet odpravi do lokalnega zdravnika, ki zaprepaden ugotovi, da se njen klitoris nahaja globoko v njenem grlu. Navdušen nad svojim odkritjem se ponudi oz. ga ponudi za prvo preizkusno goltanje. In glej ga zlomka, Linda s svojo novo pridobljeno spretnostjo končno zasliši orgazmične zvonove. Ni kaj, pornič s stilom. ROI: 1 : 2.000.



















The Road To Ruin (1934)


Film, ki je nastal v zadnjih izdihljajih obdobja pred dokončno uveljavitvijo produkcijskega kodeksa, znanega tudi kot Haysov kodeks (govora je o cenzurnem kodeksu, katerega so si že leta 1930 izmislili ameriški filmski producenti in distributerji a.k.a. hipokritski dvoličneži). Posledično se je tokratni celuloidni izdelek še lahko posluževal za ameriški narod tako provokativnih tem kot so popivanje in kajenje mladine, nočno veseljačenje, razkazovanje brhkih teles... in seveda tudi tiste najhujše, seksa. In seveda so tista dejanja nad katerimi se ljudje ponavadi zgražajo najbolj zavzeto, tudi tista, ki jih po drugi strani na skrivaj tako radi opazujejo.

















V tem izdelku dvojne morale lahko spremljamo metamorfozo povsem nedolžne mlade dekline v razvpito kraljico noči. Saj veste kako se začne. Najprej nedolžen poljub, cigaretka ali dve, malček alkohola in kaj kmalu se začne dekadentno žuriranje, ki privede do nasilnega abortusa in krute smrti. No, vsaj tistih nekaj najbolj gorečih puritancev si ta način osamosvajanja mladičev s pomočjo delikventnosti, predstavlja nujno v tem vrstnem redu. Seveda ne pozabijo vsega tega dogajanja budno spremljati in se ob njem naslajati. Ali kot bi rekel slovenski ustvarjalec brzinskih družbeno kritičnih rim: »ljudje mislijo eno, govorijo drugo, delajo tretje,...« In to nekaterim prinaša milijonske zaslužke. ROI: 1 : 1000.



















Mad Max (1979)


S tem avstralskim filmom se je začela nezaustavljiva pot med nesmrtne nekdaj igralca ter dandanašnji tudi režiserja Mela Gibsona. Imidž good copa, ki zaradi naraščajočega kriminala ter bridke izkušnje prestopi v vode samotnega vigilanta, ga pač naredi nadvse k00l (no tudi oprijeta usnjena obleka ter 600 konjskih V8 moči k njegovi kulskosti pridata kar precejšen kos pogače). In kdor na filmskem platnu deluje k00l je všeč množicam in kdor je všeč množicam, prinaša filmskim ustanovam precejšnje zaslužke in kdor filmskim ustanovam prinaša velikanske zaslužke, ga le - te s pomočjo medijev povzdignejo med filmske zvezde. As simple as that.











V tokratni še predapokaliptični različici, ko razni cestni banditi še niso povsem okupirali dežele tam spodaj, spremljamo počasno preobrazbo policista, ki mu vseprisotni kriminal počasi prihaja do živega. Zaradi anarhističnih motorističnih tolp, ki sejejo gorje med ljudmi, se je s svojo mlado družinico pripravljen umakniti v idilično vaško okolje, a glej ga zlomka, idile v Avstraliji ni več in roka kriminala seže prav v vsako še tako zakotno vasico. In znani rek pravi, da če stvari ne moreš ubežati se z njo spopadi. Maxu torej prekipi, zato se odpravi na pohod, ki naj bi v Avstraliji znova vzpostavil pravico, vsaj tisto osebno. Odličen akcijski road trip movie za prave moške. ROI: 1 : 500.













Super Size Me (2004)


Zelo nenavadno se mi zdi, da so se mi kljub poučnosti dokumentarca, ki govori o pogubnih straneh hitre prehrane, ob ogledu še vedno cedile sline. OK priznam, da mi vsake kvatre nadvse prija doza junk food hrane, vendar z njo nisem tako obseden kot je z njo obsedena večina preobilnih Američanov (kar na njihov okupirani stil življenja, ki nagrajuje zgolj tisto kar je večje, hitrejše, močnejše,… niti ne čudi). Je pa po drugi strani vprašljivo kako bi bilo, če bi me tako kot ljudi onkraj atlantske luže, butiki s hitro prehrano spremljali dobesedno na vsakem koraku. Kar je nadvse zastrašujoče glede na fascinantna dejstva, ki jih ponuja omenjeni dokumentarec.














Morgan Spurlock se je domislil naravnost briljantne ideje. Odločil se je namreč da bo natanko en mesec svojemu organizmu privoščil zgolj hrano iz McDonald'sa. Zakaj briljantne se sprašujete glede na to, da so uničujoče posledice hitre prehrane že obče znano dejstvo? Jah, poleg tega, da je en mesec užival v vseh dobrotah, ki jih ponuja omenjena mreža restavracij s hitro prehrano (in verjemite teh je v USofA krepko več kot v slovenskih podružnicah), si je zaradi ljudskosti izbrane tematike, lahko obetal še precejšen izkupiček. Vse kar je moral žrtvovati je bilo le malček dobrega zdravja (kilaža, holesterol, ciroza jeter, spolna sla,…), ampak kaj pa je to v primerjavi z milijoni. ROI: 1 : 450.















The Blair Witch Project (1999)


Za film sta zelo dolgo kot resnični veljali nadvse šokantni dejstvi, ki pa sta se kasneje izkazali za zmotni. Prvo, ki je ljudem sporočalo, da je omenjeni film zapuščina resničnih študentov, kateri so za vedno izginili v prostranih gozdovih Marylanda, se je izkazalo zgolj kot ena najboljših marketinških potez v svetu filma. Drugo, ki je bilo posledica prvega in sicer, da je The Blair Witch Project (1999) najbolj profitabilen film do tedaj pa je bilo zgolj čista površnost. Ne glede, da sta se v hipu razblinila dva mita, ki sta pripomogla h kultnosti pa je omenjeni film še vedno vreden občudovanja, saj gre za dokaj nevsakdanjega predstavnika v svetu grozljivk.
















Trije nadebudni mladostniki se odpravijo po sledeh zgodovinskega mita o čarovnici iz Blaira. S seboj vzamejo nekaj taborniške opreme ter kamero s katero so namenjeni posneti vsa nenavadna dogajanja, ki bi se jim utegnila pripetiti tekom raziskovanja. Vendar pa tako ravnanje ni po godu mističnim silam, ki se nahajajo v zakletem gozdu in tako se dva mladca in mladenka, kaj hitro znajdejo na enosmerni cesti, katera vodi onkraj mej razumskega. Tako kot že omenjeni film Paranormal Activity (2007), ki se ima za svojo idejo zagotovo zahvaliti tokratnemu predhodniku, tudi le - tega krasi izvirni ter nadvse pristen strah in ne neko brezglavo tekanje, vreščanje in kazanje jošk. ROI: 1 : 410.
















Objavljeno pod |

12 komentarjev:

roci pravi ...

NAJBOLŠI FILMI NA KUPU !! mad max zmaga ;)

filmoljub pravi ...

Mad Max seveda absolutno zmaga, ker je (kljub temu, da je moneymaker) res dober, kultni film. Česar recimo za Paranormal Activity (vsaj jaz osebno) denimo ne bi mogel reči.

t-h-o-r pravi ...

vse skupaj zgleda much better

good

Anonimni pravi ...

Priznam, ko sem zagledal naslov pomislil, da bi tule znal zagledat filme kot so Rocky I ali pa kakšen Saw (mislm, da je bil prvi del posnet za relativno ''majhen'' denar - okol milijončka $). Blair Witch Project, pa je zame osebno film, ki me je napsihiral kot le malokateri film do sedaj (blizu pridejo le kakšne japonske bolnice tipa Ju-On :D) in zaznamoval marsikater sprehod čez/blizu/zraven... :D

Aide še 2 klika za support

Sadako pravi ...

Po nekaterih podatkih se Rocky I celo znajde med TOP 10 profitabilnih filmov, Saw I pa nisem zasledil nikjer.

Also: hvala za pohvale.

Anonimni pravi ...

in zaznamoval marsikater sprehod čez/blizu/zraven (tu vstavi ključno besedo GOZD)

moram nehat zadet komentirat :D

Sadako pravi ...

Bom naredu eno lestvino o filmih za zadetke :D

Iztok Gartner pravi ...

Kaj pa Halloween?

Sadako pravi ...

Po večini podatkov se ta kultni slasher gilbje nekje med 8. in 9. mestom. Blizu kot slovenska reprezentanca 1/8 finala na mundialu. :)

Cosmopapi pravi ...

Tudi Clerkse ni za zanemariti...

Sadako pravi ...

Če bi se moj blog imenoval Filmsko platno št. 10 ali pa morda 10+, bi bil vsekakor vključen v tokratni zapis.

Anonimni pravi ...

spletna lekarna lekarna kranj

Objavite komentar

Novejša objava Starejša objava Domov
Zagotavlja Blogger.

    Kliki

    Kontakt

    sadako6556@gmail.com

Zadnji komentarji