7 serij moje mladosti

Počitnic je konec in začenja se novo delovno obdobje v katerega se v svoji (že) 4. sezoni podaja tudi Filmsko platno št. 7. Tudi tokrat se bom trudil, da vam vsak ponedeljek serviram svežo filmsko lestvico. Pa začnimo in sicer tako kot je že v navadi s pogonom časovnega stroja. Le-ta me je med brezskrbnim poletjem ponovno popeljal v mojo mladost in misli so se ustavile pri legendarnih TV serijah.









»He was a cop, and good at his job. But he committed the ultimate sin and testified against other cops gone bad. Cops that tried to kill him, but got the woman he loved instead. Framed for murder, now he prowls the badlands... an outlaw hunting outlaws... a bounty hunter... a renegade.« Kultna uvodna špica, ki mi poleg tiste od He-Man and the Masters of the Universe (1983 - 1985), še vedno odzvanja v moji glavi. Špica, ki nas je vedno znova opominjala na to, kako grdo so pokvarjeni policaji zajebali Renota Rainesa a.k.a. Vinceta Blacka. Legendarni voice over in silhueta, ki v nasprotju s filmskim klišejem jezdi (jeklenega) konjička stran od sončnega zahoda in nam tako sporoča, da se je vrnila poravnati dolgove.

















Ustvarjalci so s pomočjo 5-ih sezon naštancali 110 delov, ki so se bolj ali manj vrteli zgolj okoli 3-eh oz. 4-ih likov v vedno istih situacijah. Poleg Renota (iz žajfnic pobrani Lorenzo Lamas), sta udarni trio predstavljala še »brat in sestra« Bobby Sixkiller (Branscombe Richmond) ter Cheyenne (Kathleen Kinmont), občasno pa je na sceno vskočil še dežurni zlikovec Dutch (Stephen J. Cannell). Morda je tudi zaradi tako podhranjenega kadra, ki se je z odhodom Cheyenne v 4. sezoni še okrepil (zaradi spora je Kathleen odšla na dopust za nedoločen čas), serija kaj hitro zgubila na svoji ostrini. Zgolj bikerska persona Rainesa, kljub plapolajočim vedno sveže opranim lasem (lasulja), kot kaže ni bila dovolj.





















Baywatch (1989 - 2001)



Če z mano delite mnenje, da se v seriji Renegade (1992 - 1997) ni dogajalo kaj dosti, kaj potem porečete na dogajanje v tokratni kultni seriji pamžov, ki s(m)o odraščali na začetku 90-ih let prejšnjega stoletja. Verjetno nič očitajočega, saj nas večina mulcev Baywatch (1989 - 2001) ni gledala zaradi kompleksnega scenarija, ampak zaradi povsem drugih razlogov, med katerimi so prednjačili predvsem počasni posnetki tekajočih reševalk iz vode in v vsakem delu je bil vsaj en tak prizor v katerem so v vsej svoji lepoti zablestele Pamela Anderson, Yasmine Bleeth, Erika Eleniak, Carmen Electra, Gena Lee Nolin, Traci Bingham, Donna D'Errico… (dve od njih sta v domači produkciji gledalcem pokazale še mnogo več od tekanja po plaži).   



















Z lepotci tipa David Chokachi, David Charvet, Jeremy Jackson ter seveda legendarni David Hasselhoff pa je bilo poskrbljeno tudi za ženski del občinstva (še vedno pa mi ni jasno kaj sta v tej druščini počela plešast brko Michael Newman ter fantovska Alexandra Paul). Serija pa je bila poleg dejstva, da so reševalci iz vode ponesrečence reševali v slowmotionu, znana tudi po tem, da je bila zaradi nezainteresiranosti TV občinstva ukinjena že po prvi sezoni. K sreči je vanjo verjel the lifeguard in ne boste verjeli, serija je dočakala kar 11 sezon, 2 filma, 2 spin-off seriji, parodijo, soft core verzijo ter (predvidevam) nešteto porn verzij. Jp, na kalifornijskih plažah se je dogajalo marsikaj.





















Beverly Hills, 90210 (1990 - 2000)



Medtem, ko so se punce prepirale kdo je lepši Brandon ali Dylan, smo imeli fantje podobne debate o Kelly in Brendi. V večini primerov sta zmagala oba upornika, ki sta za nagrado iztrgana iz sredinske strani Bravota ali pa Pila, v podobi posterja pristala na stenah naših otroških sob. No tistim malo bolj čudnim kolegicam sta bila morda všeč tudi David ali pa Steve, medtem ko se med fanti ne spomnim nikogar, ki bi zagovarjal Donno ali Andreo. A ravno ti prvi trije iz zadnje četverice so bili tisti, ki so se v seriji obdržali vseh 10 let in prav toliko sezon. Vsi ostali so odstopali nekje na poti in tako je serija počasi izgubljala na svoji prepoznavnosti.

















Tudi meni osebno so bile prve sezone, ko je ekipica razvajencev z Beverly Hillsa še obiskovala srednjo šolo, mnogo boljše kot tiste, ki so se dogajala na fakulteti. Delov, ko so liki povsem odrasli in dobili službe pa sploh nisem več spremljal, posledično mi ni dogajal niti spin-off Melrose Place (1992 - 1999). Svet odraslih in njihovih spletk me ni zanimal, medtem ko so mi bile težave najstnikov (čeprav so bili tako kot ponavadi vsi igralci že krepko v svojih 20-ih letih) mnogo bližje. Še posebej zanimivi so mi bili njihovi ljubezenski trikotni, saj se mi zdi, da so se tekom serije zgodile prav vse možne variante parčkanja. Jah, nekako je bilo potrebno zapolniti 196 epizod in kaj je bolj priročnega kot ljubezenski trikotniki in iz njih izhajajoče spletke. 





















MacGyver (1985 - 1992)



Morda ne boste verjeli, ampak baje je imela krepka večina, če ne kar vse MacGyverjeve pogruntavščine, precej relevantno znanstveno podlago (jp, tudi tista, ko je s pomočjo storžev v luft vrgel avto, ali pa tista, ko je s pomočjo igranja na kozarce napolnjene z vodo odprl sef...). Kjer so bile v igri razne lahko dostopne kemijske sestavine so bili ustvarjalci celo primorani zamenjati njihova imena, da se ne bi našel kakšen let's try this at home MacGyver. In vse kar je ta iznajdljivi inženir poleg nepogrešljivega švicarskega noža in selotejpa potreboval, je bilo vedno na dlani. Celoten bataljon je namreč lahko onesposobil zgolj z nekaj žice in vej.

















Orožja se je MacGyver zaradi nesreče v otroštvu, v kateri je umrl njegov prijatelj, posluževal le v najbolj kritičnih trenutkih. Skratka zaradi svojih karakteristik je nam smrkavcem predstavljal odličnega vzornika (morda bi lahko zapecal kakšno dekle več, ampak OK). Ustvarjalci serije pri ABC-ju so bili precej odprtih glav, saj so se domislili kar za 139 delov (7 sezon) MacGyverjevih izumov, pri čemer je potrebno poudariti, da je McGayver ponavadi razrešil več kot eno zagonetno situacijo na epizodo. Zaradi svoje (over the top) iznajdljivosti in spretnosti pa se je ta lik znanstvenika z bundesliga frizuro z malih zaslonov preselil tudi v vsakdanje življenje. Saj poznate tisto o elastiki, sponki in McGayverju? 





















Matlock (1986 - 1995) 



Dobrodušni in hudomušni starikavi odvetnik, ki je znan po svoji sivi obleki, ljubezni do hot-dogov, svoji naviti tarifi ter po tem, da skoraj nikoli ne izgubi primera (jp, Matlock je klonil približno enkrat na sezono), je svoje kliente reševal podobno kot njegov filmski kolega Columbo. Za začetek je na prizoriščih zločina ponavadi zapazil stvari, ki so jih ostali strokovnjaki spregledali (po 194-ih delih tekom 9 sezon se človek resno vpraša o kredibilnosti policijskih preiskovalcev), nato pa je s tem skritim podatkom in šarmom, na svojo stran pridobil še poroto oz. sodnika. Očaral je tudi mene, saj sem (tudi zaradi njega) resno razmišljal, da bi nekoč postal odvetnik.

















Matlocku je svoj glas in stas posodil Andy Griffit, ki je svoj čas nastopal kot komedijant, kar se njegovemu liku še kako pozna. Matlock namreč kljub scenariju, ki je za vsako serijo skovan po istem kopitu, deluje povsem neprisiljeno, naravno in kar je najbolj pomembno, zabavno. Kot proti utež bi mu lahko postavil Jessico Fletcher iz serije Murder, She Wrote (1994 - 1996), ki mi je po drugi strani delovala precej izumetničeno in dolgočasno ter je posledično kaj hitro odletela iz mojega mladinskega sporeda. Potegnila pa me ni niti serija Columbo (1968 - 2003) pa čeprav se mi je že omenjeni naslovni lik zdel strašansko simpatičen. Za vse pač ni bilo časa in med whodunit serijami je bila zmagovalna tokratna. 





















Sweating Bullets a.k.a. Tropical Heat (1991 - 1993)


Pred serijo Acapulco H.E.A.T. (1993 - 1994) je bila na sporedu tokratna serija in še pred njo je bilo moč na naših ekranih občudovati Miami Vice (1984 - 1990), ki je bil nekakšen začetnik tako imenovanih bikini detektivk. Dandanes se predstavniki tega podžanra skrivajo v podobi CSI: Miami (2002 - 1992) in Dexter (2006 - 2013). Gledal sem prav vse omenjene, a se tiste z najstarejšo letnico spominjam bolj malo pa čeprav sem bil velik fan (spominjam se trenirke oz. pižame, ki sta jo krasila beli in črni detektiv v podobi miškonov), pri zadnjih dveh pa sem že ugotovil, da so serije preveč zasvojljive in da nimam časa za vsakodnevno nekajurno fiksanje.


















Pričujoča kanadska serija (jp, prav ste prebrali) širom sveta ni požela pretiranega uspeha in je v pozabo odšla že po treh sezonah (morda tudi zaradi dragih snemalnih lokacij ala Mehika, Izrael in Južnoafriška Republika). Povsem drugače pa je bilo na Balkanu. Še posebej v Srbiji je serija postala pravi kult, njen glavni lik Nick Slaughter pa zvezda. Po državi so se pričeli pojavljati grafiti ala »Sloteru Niče, Žarkovo ti kliče«, »Slotera Nika, za predsednika«, »Svakoj majci treba da je dika, koja ima sina k'o Slotera Nika«… Svobodni detektiv z odpeto havajsko srajco in konjskim repom, je tako postal idol potlačenih Srbov, svoj fan page pa je dobil tudi v Sloveniji.  





















The X Files (1993 - 2002)



Od vseh tokratnih je ravno pričujoča serija tista, ki je doživela največjo razpoznavnost in slavo širom sveta (celo tako veliko, da je eno leto najlepša Zemljanka postala tudi Gillian Anderson, ki ni ravno ideal lepote). Teorije zarote so namreč vedno aktualne in ljudje niso nikoli imeli pretiranega zaupanja do svojih državnih voditeljev. Tako kot ne ena izmed dveh glavnih zvezd serije Fox Mulder (David Duchovny), ki je prepričan, da ameriška vlada ve mnogo več kot pa je pripravljena zaupati javnosti. Gnan z željo po odkritju misterijoznega izginotja svoje sestrice, se odloči, da se bo zaposlil na posebnem oddelku FBI-ja. Oddelku kjer se nahajajo datoteke X, nerešeni primeri Zveznega preiskovalnega oddelka.

















Se mi pa zdi, da serija ni ravno primerna za odraščajočo deco, saj so me nekatere epizode dodobra prestrašile. Kako tudi ne, ustvarjalcem je namreč uspelo praktično v vseh delih (9 sezon, 202 dela + 2 celovečerna fima) ustvariti prekleto creepy vzdušje in ko temu dodamo še tematiko paranormalnega, so otroške nočne more tu. Zadeva je tekom serije samo eskalirala, v nadnaravno pa je začela verjeti tudi sprva skeptična Dana Scully (Gillian Anderson). Z ogledom je bilo zaradi neprespanih noči torej potrebno prekiniti in tako (vse do danes) nisem nikoli izvedel, kaj se skriva za umazanimi posli vlade. Raje sem se preusmeril na še eno prav tako vrhunsko serijo, ki se ukvarja s paranormalnim, The Twilight Zone (1959 - 1964). 

















Objavljeno pod |

15 komentarjev:

Anonimni pravi ...

kul objava,me pa zanima če nisi gledal star treka kot odraščajoč v 90 tih?

Sadako pravi ...

Nope. Se mi zdi, da je bil pri nas samo na ORF pa tudi drugače ne vem, če bi me potegnil, ker se mi je zdel precej cheap.

PaucStadt pravi ...

Welcome back!

No, to so seveda tudi serije moje mladosti! Totalni kulti :) bolj v slabem kot dobrem, seveda (razen X-Files - to bi pa sedaj prav zares rad naredil reprizo). Tu nekje še Knight Rider :)

Sam sem ta čas rad gledal še Taxi, MASH, Cheers in kar je še bilo tedaj. Pop je včasih znal vrteti dobre serije.

jst pravi ...

Pozdravljen nazaj.
Hehe, MacGyverja, Baywatch, Beverly Hills in Merlose Place sem še sama kdaj pogledala (ampak, roko na srce, bolj zaradi daljinca v rokah starejših sester - Santa Barbara ftw :P). Drugače pa je moje oko dokaj redno spremljalo Pesem ptic trnovk (ok, miniserija, ampak se je zavlekla na vsaj 25 delov) na nacionalki.

filmoljub pravi ...

»He was a cop, and good at his job.«

http://31.media.tumblr.com/tumblr_mcgr7dNYKS1rdq2opo1_500.gif

Sadako pravi ...

No no filmoljub :D

Ne, sej v bistvu imaš prav in je res bolj tako tako, ampak, ko smo bli mulci je bil pa zakon. Ti si bil takrt že (malo) starejši in si imel že bolj sofisticiran okus.

@jst: sovražim Santa Barbaro, Esmeraldo in podobne fore. Spomnim se, da sem bil kot mulec na počitnicah pri žlahti in je bila na sporedu omenjena serija, se nisem imel s kom za igrati, saj so vsi izginili pred TV-je. Fuck U C.C. Capwell

filmoljub pravi ...

Nigga please. Lorenzo? Lo-faking-Renzo? Dej no. ;P

Anonimni pravi ...

Heh, dobr si zadel. ah memories. Nism vedu, da je Lorenzo nosu lasuljo :) .

Sadako pravi ...

Ponavadi je to kar velik šok. Evo misli enega izmed obiskovalcev bloga: "O FUCK, A LORENZO LAMAS JE NOSU LASUJO? Childhood shattered, nosu sn dolgo čupo, dajal gor fotrove raybanke in recitiral intro pa se delal, da furam chopperja.... Zdej pa vidim, da je blo vse skup ena laž :("

filmoljub pravi ...

:D a ha ha, rofl indeed

Paucstadt pravi ...

Meni je bil tisti Indijanec vedno zanimiv. Lorenzo sem bil pa za maskare tam nekje 94, 95. :) se pa spomnim, da mi je bila sestrica vedno prikupna in se mi je nekajkrat gotovo vrinila v otroske mokre sanje :D

Sadako pravi ...

Tudi meni ni bila švoh. Takšen nevsakdanji seksapil je oddajala, ampak se ni mogla kosati z mačkami v Baywatchu :D

PaucStadt pravi ...

No, tisto pa gotovo, oh, seveda, pa še od Pamele pornič je takrat prišel ven in zadevo postavil povsem na glavo.

Anonimni pravi ...

Bravo.
Večino sem tudi sam spremljal.

Mogoče bi dodal se:
Knight Rider
Saved by the Bell


http://static.fjcdn.com/pictures/MacGyver+is+completely+useless_8306ac_4281604.jpg

Sadako pravi ...

Ha vidiš, meni pa Knight Rider ni nikoli potegnil pa čeprav gre za pravi kult, ki ga je spremljalo ogromno mojih prijateljev. Nekateri izmed njih imajo naslovno glasbeno špico še danes za zvonjenje :D

Objavite komentar

Novejša objava Starejša objava Domov
Zagotavlja Blogger.

    Kliki

    Kontakt

    sadako6556@gmail.com

Zadnji komentarji