7 resničnih oseb Divjega zahoda; part II
Metamorfoza Divjega zahoda v vestern kot filmski žanr ne bi bila mogoča, če ne bi bilo gospoda po imenu Buffalo Bill, ki je med ljudi prinesel predstavo Wild West. Rojen leta 1846 pod imenom William F. Cody, sicer ni bil prvi, ki je uprizoril predstavo o Divjem zahodu, je bil pa zagotovo prvi, ki je iz nje naredil zabavo za množice in tako postal ena poglavitnih figur pri transformaciji ameriškega zahoda v vestern. Zgodba ima svoj začetek že davno pred letom 1883, ko je Buffalo Bill uprizoril svojo prvo Wild West predstavo. Leta 1869 je namreč triindvajsetletni Cody srečal pisca »dime« novel Neda Buntlinea in se strinjal, da postane glavni junak njegovih fikcijskih del, ki so nosile naslov Buffalo Bill, King Of The Border Men.
Izdanih je bilo 357 novel,
ki so v glavni vlogi gostile Buffalo Billa. Tako Codyu oz. njegovemu liku
Buffalu ni bilo težko postati legenda. Svoj renome je še povečal leta 1876, ko
si je le nekaj tednov po porazu pri Little Big Hornu v spopadu z nekim
Indijancem, priboril prvi skalp. S pomočjo svoje slave je kamlu zatem lansiral
svojo prvo Wild West predstavo, ki ji je v naslednjih letih vse do njegove
smrti leta 1917 sledilo še mnogo. Na teh predstavah oz. šovih je bilo moč
videti indijanske napade na kočije, konjske dirke, lov na bizone, ovce, jelene,
rekonstrukcije znamenitih bitk, ropanje vlakov, simulacije obešanj konjskih
tatov… najbolj markantna točka Billovih predstav pa je bilo sodelovanje ljudi,
ki so sami odigrali vidno vlogo v zgodovini Divjega zahoda.
Calmity Jane je ena izmed bolj znanih žensk Divjega zahoda, kateri je slavo prinesla fikcija in ne resnično življenje. Svojo slavo je namreč dosegla s pomočjo »dime« novel ter pojavljanjem na Wild West odrih kot Calamity Jane: slavna ženska izvidnica Divjega zahoda. Njena resnična persona pa je izgledala nekako takole. Pogosto je nosila moške obleke, poleg tega pa je neizmerno veliko popivala ter preklinjala. Povrhu vsega pa naj v vojski ne bi bila izvidnica temveč prostitutka. Še več, po smrti Buffala Billa si je celo izmislila, da naj bi bila z njim skrivoma poročena in bila celo mati njegovega otroka. Govorica na podlagi katere je nastal pričujoči film.
Mjuzikl je nastal kot odgovor na uspeh nekega
drugega mjuzikla, čigar zgodba je prav tako osnovana na življenju ženske
povezane z Buffalo Billom. Tri leta pred opisanim filmom je namreč Metro
Goldwyn Mayer v kinematografe poslal Annie Get Your Gun (1950). Film, ki se je vrtel okoli ostrostrelke predstavljene malo
nižje. Konkurenčni studio Warner Brothers seveda ni sedel križem rok in na
filmsko tržišče lansiral Calamity Jane
(1953). Gre za mjuzikl, ki je bolj kot na plesnih točkah osnovan na samem
petju, za katerega poskrbi Doris Day. Priznam, nekaj pesmi je precej cathcy
(Secret Love je celo osvojila oskarja za originalno pesem), to pa je bolj ali
manj edina dodana vrednost filma.
Še ena ženska, ki je bila močno povezana Z Billovo potujočo predstavo Wild West, je bila Annie Oakley. Najbolj zanimivo pri njej je zagotovo to, da ni nikoli izkusila pravega Divjega zahoda, saj je bila rojena v Ohiu. Kljub temu pa je s pomočjo Buffalo Billa in njegovega šova postala znana kot ena izmed glavnih junakinj prostranih prerij. K njeni slavi je pripomoglo predvsem njeno obvladovanje strelnega orožja, saj je z njim celo odstrelila pepel iz cigareta samemu cesarju Viljemu II. Nemškemu (le kako bi se odvila zgodovina, če bi malenkost zgrešila?), ko je le-ta prišel na ogled predstave. Umrla je leta 1926, se pravi manj kot deset let pred tem dokaj natančnem biografskem filmu o njenem razburljivem življenju.
Šlo je za prvi vestern tako režiserja Georga
Stevensa, ki je kasneje posnel enega najbolj hvaljenih vesternov Shane (1953), kot tudi takrat
vzhajajoče igralske zvezde Barbare Stanwyck. Kot je značilno za hollywoodske
melodrame tridesetih let prejšnjega stoletja, se tudi pričujoča raje kot na
razburljivo kariero ostrostrelke, raje osredotoča na njeno ljubezensko
življenje. Njeno petnajstletno srce je takrat osvojil prav tako ostrostrelec in
zabavljač množic Frank E. Butler, katerega je Annie na prvem njunem strelskem
dvoboju brez težav premagala. Film se tako osredotoča na njune ljubezenske
vzpone in padce. Pri tem je kot rečeno dokaj avtentičen, a seveda znotraj
hollywoodskih okvirjev.
Natanko deset let po legendarnem Butch Cassidy and the Sundance Kid (1969) je sledilo nadaljevanje oz. preddel, ki nas popelje v zgodnejše dni šegavih banditov. Seveda nadaljevanje na nobenem filmskem področju nikakor ne dosega izvirnika, kar pa roko na srce tudi ni bilo za pričakovati. Kemija, ki sta jo na platno pričarala Paul Newman in Robert Redford je pač neponovljiva. Butch Cassidy je bil rojen leta 1866 pod imenom Robert Leroy (priimek je prevzel po pridaniču iz Utaha Miku Cassidyu, ime pa po svojem poklicu.). Pred združitvijo s Sundance Kidom (le-ta se je rodil pod imenom Harry Longabaugh leta 1867) in bando z imenom Hole in the Wall leta 1896, je po večini ropal vlake in ugrabljal živino.
Po združitvi so napadli in
oropali toliko vlakov, da so postali trn v peti detektivski agenciji Pinkerton.
Le - ta je za njimi sprožila divjo gonjo, tako da sta morala Butch in Sundance prebežati v Južno Ameriko oz. bolj natančno v
Bolivijo. Tam je v mestecu San Vicenze novembra leta 1908 sledil znani obračun
med razbojnikoma ter bolivijsko vojsko. Butch
Cassidy in Sundance Kid tako kot večina odpadnikov postala legendi že za časa
svojega življenja. Njuni zločini so namreč inspirirali Edwina S. Porterja, da
je posnel prvi priznani vestern The Great Train Robbery (1903). Pa vendar je sam žanr potreboval skoraj 50 let,
da se je ogrel za ta famozni dvojec.
Strelski obračun je eden izmed arhetipov, ki je z vesternom povezan najmočneje. Le redki si ob besedi vestern namreč ne predstavljajo zanj tako značilnega strelskega spopada. Vendar je bila večina strelskih dvobojev v nasprotju z našim prepričanjem (osnovanim seveda na podlagi vesternov) povsem »neviteških«. Med 587 revolverskimi spopadi, ki so opisani v delu Encylopedia of Gunfighters, jih je namreč večina predstavljena kot brezglavo streljanje enega in/ali drugega dvobojevalca, pri katerih je bil smrtni izid prej izjema kot pravilo, medtem ko je bilo streljanje v hrbet nasprotnika prej pravilo kot izjema. Eden izmed takih spopadov je bil tudi strelski obračun pri staji O.K.
V njem je med drugim sodeloval tudi Doc Holiday,
ki ga v tokratnem filmu upodobil Kirk Douglas, medtem ko njegovemu dobremu
prijatelju Wyattu Earpu svoj stas in glas posodi Burt Lancaster. Strelski
obračun pri staji O.K. je bil sicer resnični spopad, ki pa se je s pomočjo
vesterna tekom let spremenil v pravi mit. Predvsem
zato, ker je resnični strelski obračun 26. oktobra 1881 trajal približno 30
sekund, poleg tega pa je bila resnična želja Earpa in njegovih pajdašev med
katerimi je bil tudi znameniti ter razvpiti Doc Holliday, ohranitev zaslužka in
ne ohranitev časti. Poleg tega pa je bilo nekaj članov bande Clanton, ki je
stala nasproti Earpu in njegovim pajdašem, celo neoboroženih. Hollywood did it
again.
Bitka za Alamo nam lahko služi kot dober dokaz, kako je vestern pripomogel k graditvi mita o Divjem zahodu. Filmska zgodba Alama je namreč zgodba o porazu, ki se je s pomočjo vesterna preobrazil v zmago in simbol ameriške ekspanzije. V pravi mit ponesen do neslutenih višin ga je pomagal zgraditi tudi John Wyne s svojim filmom, ki pa sploh ni bil posnel na dejanski lokaciji, ampak na nekem ranču v San Antoniu. Alamo je namreč kompleks, ki so ga začeli graditi leta
Svojo ključno vlogo je ta
utrdba odigrala v trinajstih dneh, ki so sledili mehiškemu napadu na njo 23.
februarja 1836. Pod poveljstvom generala Antonia Lopeza de Santa Anne, je
mehiška vojska po trinajstdnevnem obleganju le strla upor 187 Teksašanov, ki so
vztrajali znotraj utrdbe. Ruševine utrdbe Alamo so tako postale simbol herojske
bitke v kateri zmaga ni bila mogoča, bitke kjer se je človeštvo žrtvovalo za
svobodo. In vesternov o tej bitki za svobodo je bilo posneto ogromno. V
tokratnem je v ospredje potisnjen Davy Crockett (John Wayne). Še ena slavna
osebnost Divjega zahoda, ki je svojim mit zgradila predvsem s pomočjo legend,
novel in seveda vesternov.
Prvi Američani, ki so se naselili na ozemlju Skalnega gorovja, so bili lovci na krzno (v ameriški literaturi in filmih imajo pogosteje oznako mountain man), Njihova naselitev na tem območju je imela največji pomen predvsem v tem, da so označili gorske poti, ki so prepredale Skalnato gorovje in so skozenj vodile do Kalifornije in Oregona. Tako so položili temelje za kasnejše poti, po katerih so se v štiridesetih ter petdesetih letih istega stoletja prevažale kočije ter v šestdesetih vlaki. Ti lovci so bili v svojem duhu svobodni kot ameriški staroselci, vendar so bili tudi bolj civilizirani. Med tiste najbolj znane, ki jih je moč uzreti tudi na filmskem platnu, zagotovo sodi Kit Carson (1809-1868).
Rojen kot Christopher Houston
je postal znan predvsem zaradi svojega junaškega vodenja pri raziskovanju
Skalnatega gorovja in po tem s koliko ženskami je spal. Zgodbe o njegovih posvigih so prišle prav v vsak kotiček
Divjega zahoda. Posledično lahko govorimo o prvi ikoni Divjega zahoda, ki je
bila na široko opevana v literaturi Divjega zahoda med leti 1840 in 1870. Tudi tokratni
film se osredotoča na obe njegovi vrlini. Po eni strani ga prikazuje kot
neustrašnega borca, po drugi strani pa kot zagnanega ljubimca. Je pa Kit Carson (1940) tudi eden izmed prvih
vesternov, ki je bil posnet na kultni lokaciji Monument Valley. Kljub
precejšnji neznanost je film doživel celo rimejk in sicer Frontier Uprising (1961).
0 komentarjev:
Objavite komentar