I am back! Upih 2. svečke in začetek 3. sezone Filmskega platna št. 7. Kot je bilo v navadi že v pretekli 2 sezoni, se na začetku vračam v tiste brezskrbnejše dni, ko je bila moja persona še mehka glina, katero so gnetli in oblikovali razno razni dejavniki, med njimi tudi filmski. Predstavljam vam torej humoristične serije moje mladosti, ki sem jih (ne toliko zaradi dolgčasa ali pa asocialnosti, temveč zaradi neštetih repriz) pregledal po dolgem in počez.

Se še spomnite štikla: So no one told you life was gonna be this way… I'll be there for you, when the rain starts to pour…Ja, pri meni najbolj simpatični sitcom seriji (videl sem prav vse dele, veliko njih tudi po večkrat) si bil tako kot pri The Fresh Prince Of Bel-Air (1990 - 1996), pred ekran prikovan od prvih taktov uvodnega komada. Le-ta je bil izjemno catchy in še danes, ko ga vsake kvatre slišim na kakšni radijski postaji, je prva asociacija omenjena serija ter njena uvodna špica. Kot mul'c sem si namreč dostikrat predstavljal in celo želel, da bi lahko celo svoje življenje preživel s prijatelji. Šel sem celo tako daleč, da sem karakterje iz Manhattna transformiral v prijatelje iz mojega resničnega življenja.

Sebi sem kakopak pripisal vlogo Chandlerja, predvsem zaradi mojega hitrega jezika, ki obvlada predvsem govorico sarkazma. Sem pa tudi že slišal opazko, da sem simpatično zmeden in če me spomin ne vara, je le-ta vzeta ravno iz tokratne serije, opisovala pa je zgoraj omenjeni lik (vsaj upam, da ni bila to oznaka za Rossa). 10 sezon so nam Monica, Rachel (ti dve sta se razvili v presneto seksi ženski), Phoebe, Joey (ki se je trudil tudi z ne tako simpatičnim spin offom), Ross in Chandler vedrili mladost ter se družili z nami, vmes pa so tudi sami postali izredno dobri prijatelji. Celo tako dobri, da so od televizijske hiše NBC zahtevali kolektivno pogodbo, ki je v 9. in 10. sezoni vsakemu izmed njih, kapnila milijon zelencev na epizodo.

Willu se je poznalo, da prihaja iz glasbenih vod, saj je s pomočjo Quincyja Jonesa skomponiral izredno catchy uvodno špico, ki nam predstavi ozadje zgodbe. Le-ta je v dobršni meri predstavljala resnično Willovo življenje, ki je bilo pred ponudbo NBC-ja praktično v izgubljenem položaju. Will se zaradi nevšečnosti v domači Filadelfiji preseli k svojim premožnim sorodnikom na Bel-Air. Družini poveljuje debelušni in na videz konservativni pater familias a.k.a. Philip, ob boku mu stoji poslušna žena Vivian, ki na začetku 4. sezone korenito spremeni videz, za nameček pa so tukaj še trije otroci: razvajena Hilary, mojster plesnih gibov Carlton in skozi sezone v izredno seksi deklino razvijajoča se Ashley ter seveda rezidenčni butler pikrega jezika. Izjemen družinski sitcom o trku dveh afroameriških subkultur.

»I feel so good – I am almost happy.« Besede, ki zadenejo bistvo Bundyjevega mizernega obstoja. Ta nekoč veliki športni up ameriškega nogometa, ki je na eni sami tekmi dosegel 4 zadetke, je po poroki z rdečelasim easygoing strašilom Peg in rojstvu dveh otrok (neumne promiskuitetne blondinke Kelly in večnega razganjajočega devičnika Buda) le še bleda senca samega sebe. A Al je večni borec, ki se kljub vsakodnevnim težavam, ki mu jih nastavlja neprijazni svet, ne predaja. Njegovo najmočnejše orožje je šovinistični cinizem zasoljen z dobršno mero sarkazma, ki ne prizanaša nobeni ženski. Niti njegovi ženi. »Women – can't live with them… The end.«

Humoristična nanizanka, ki bi bila z lahkoto naslovljena tudi s kakšno izpeljanko iz imena Urkel. V prid tej zgornji trditvi vam ponujam dva argumenta. Po vsej verjetnosti ob tem, ko ste prebrali zgornji naslov, niste vedeli, da gre za šov v katerem ima glavno besedo omenjeni geek, če pa ste ta prvi argument ovrgli pa si poglejte prvih 9 delov 1. sezone, v katerih visokopiskajočega piflarja s pepelniki namesto očal, še ne najdemo. Ti deli so namreč izredno dolgočasni, a po drugi strani in ravno zaradi tega, izjemno pritičejo originalnemu naslovu. Pri tem je toliko težje razumeti dejstvo, da je bil Steve Urkel mišljen zgolj kot epizodni lik, ki naj bi se pojavil zgolj v nekaj (eni?) epizodah.

Vendar naša srca, ne pa tudi srca njegove ljubke sosede Laure, je osvojil že s prvim Cramerjevskim vpadom skozi vrata in od tistega trenutka dalje, je bila večina skečev povezana ravno z njegovo pojavo. Začetni člani (z izjemo Laure) so tako začeli izgubljati svojo minutažo, nekateri pa so celo odleteli iz šova. Še najbolje sta se znašla Carl (oče policist) ter njegov sin Eddie, vendar sta tudi njiju kasneje prekosila stranska lika tupastega Waldoja in mične Myre. Vseh 9 sezon se torej vrti okoli nevšečnosti, ki jih Steve Urkel povzroča sosednji družini in njegovim neuspelim poskusom, da bi osvojil Laurino srce. Največje presenečenje serije: transformacija piflarskega Stevea Urkela transformira v postavnega Stefana Urquelleja.