7 finančnih katastrof

Da bode nam Slovenčkom malo lažje pri srcu, vam bom s pomočjo naslednje lestvice poskušal prikazati, da je tudi sosedu pocrkalo nekaj krav. Pred vami je 7 največjih filmskih finančnih polomij (v absolutnem smislu), ki so skupaj ustvarile večji minus kot ga je sprva želela privarčevati naša modra vlada. Skozi okno so namreč zalučali preko milijarde ameriških dolarjev.







Igralci so za uspeh filma na kino blagajnah izredno pomemben faktor in tega se sami še kako dobro zavedajo. Le poglejte kakšne mastne denarce pobirajo za svoje nastope v filmskih blockbusterjih. Ne brez razloga. Primerjajte tokratni film ter filmsko franšizo Pirati s Karibov. Oba filmska projekta sta bila pregrešno draga, vendar s to razliko, da je prvi pristal v Guinnessovi knjigi rekordov kot film z največjo izgubo, filme o piratih s Karibov pa lahko štejemo med najbolj profitabilne filmske projekte. In če vzamemo v zakup, da je tokratni film nastal leta 1995 in ima posledično slabše specialne efekte, je edina stvar, ki filma močno razlikuje, igralski kader. 











Oz. film lahko od rdečih do zelenih številk popelje že en sam igralec, v našem primeru John Depp. Kajti Cutthroat Isalnd (1995) je izredno simpatičen in gledljiv film, poln vratolomnih akcij in predvsem eksplozij, toda Gena Davis pač ni Johnny Depp (le kam se je izgubila ta tako perspektivna igralka?) in tudi podporni igralski kader je bolj mlačen. Kot kaže je predvsem njihova krivda, da filmu ni uspelo povrniti velikanskih stroškov, ki so nastali predvsem zaradi že omenjenih megalomanskih eksplozij kot tudi zaradi razkošnih kostumov, scenografije, velikega števila statistov in zaradi snemalne lokacije. Izguba: 147.157.681 ameriških zelencev.

















Očitno se lahko tudi v svojo superiornost zagledani ameriški gledalec naveliča enih in istih zgodovinskih mitov, ki povzdigujejo borbenost in požrtvovalnost tega oh in sploh naroda s pomočjo potvarjanja zgodovinskih dogodkov. Filmska zgodba Alama je namreč zgodba o porazu, ki se je s pomočjo vesterna preobrazil v zmago in simbol ameriške ekspanzije. Alamo je kompleks, ki so ga začeli graditi leta 1724 in je v svojih zgodnjih letih služil kot španski misijon, vendar je bolj znan kot utrdba v času teksaške revolucije. Svojo ključno vlogo je ta utrdba odigrala v trinajstih dneh, ki so sledili mehiškemu napadu na njo 23. februarja 1836. Pod poveljstvom generala Antonia Lopeza de Santa Anne, je mehiška vojska po trinajstdnevnem obleganju le strla upor 187 Teksašanov, ki so vztrajali znotraj utrdbe.  











Ruševine utrdbe Alamo so tako postale simbol herojske bitke v kateri zmaga ni bila mogoča, bitke kjer se je človeštvo žrtvovalo za svobodo. In o tej bitki za svobodo je bilo posneto ogromno vesternov, toda le redki so se lahko nadejali velikega finančnega uspeha. Tudi The Alamo (1960) z Johnom Waynom je zabredel globoko v rdeče številke. Tako lahko rečem le, da so filmski ustvarjalci tokrat hoteli z glavo skozi zid, kajti če ni zmogel gospod Duke, le kako bi lahko tak podvig uspel Billy Bob Thorntonu. Film je sicer povsem soliden, a previsoki stroški in naveličanost ameriških gledalcev so zahtevali svoje. Izguba: 146.644.313 ameriških zelencev.















Tole naj bi bila neka mešanica sci-fi akcijske komedije. OK, sci-fi in akcijo še kupim, ampak tole ni k  od komedije (oziroma je, če lovite moje drsenje čez ovinek). Eddie Murphy, igralec, ki je v svojih zgodnejših letih s pomočjo filmov kot je Trading Places (1983) in predvsem kultni Beverly Hills Cop (1984) oz. še pred tem s svojimi standupi skrbel za bolečine v naših trebušnih in obraznih mišicah, je tu le še bleda senca samega sebe. Sicer zna še vedno povzročati bolečine, toda tokrat predvsem možganske. Ne spomnim se namreč, da bi se tekom celega filma vsaj enkrat malček namuznil, kaj šele zasmejal. »Šale« tokrat preprosto niso vžgale.














Zgodba je postavljena v leto 2080 in se vrti okoli uspešnega lastnika kluba Pluta Nasha. Ker sta tudi v prihodnosti glavna človeška atributa zavist in gonja po zaslužku, mu nekdo izmed konkurentov s pomočjo eksplozije demolira nočni lokal. Pluto se s pomočjo nesmiselnega scenarija in izjemno plitkih likov odpravi na maščevalni pohod in to je to. Uro in pol. Eden izmed redkih filmov za katerega sem si želel, da bi se čim prej končal, dogajala mi je le scenografija, ki je mestoma spominjala na oskubljeno in amatersko verzijo tiste iz filma Blade Runner (1982) pa tudi te sem se hitro prenajedel. Izguba: 145.877.124 ameriških zelencev.




















Kljub zajetnemu kupčku denarja, ki ga je pridelal tokratni ripoff filmov o Indiana Jonesu, filmski producenti niso bili zadovoljni. Bilo je namreč premalo, da bi pokrili ves svoj vložek in film je posledično pristal globoko v rdečih številkah, odpovedali pa so tudi snemanje obljubljenega nadaljevanja. Pomagala nista niti izjemno seksi igralca Matthew McConaughey (tokrat mi je uspelo njegov priimek zapisati skoraj v prvo) in Penéope Cruz. Gospodič Matthew je za promocijo filma odšel celo na roadtrip. S svojim lično okrašenim avtodomom je kruzal po Ameriki ter razkazoval svoje mišičasto telo. Ni pomagalo. Morda bi bilo bolje, da bi kaj takega poskusila Penélope.











Film je sicer kljub svojim nesmislom in pretiravanjem z lahkoto prebavljiv in v bistvu gre za povsem solidno akcijsko avanturo, a kaj ko so producenti imeli v mislih zgolj presežke, skupaj s filmsko ekipo pa so ustvarili sivo povprečje oz. že prevečkrat videno foro. Postavnega in šarmantnega tipa, ki mu ob strani stoji hecni pajdaš in ki se spozna prav na vse, smo milo rečeno že siti. Tudi plehke dekline, ki se lepijo na te prešvicane neobriteže, nas že davno tega ne rajcajo več. Penélope je tokrat še posebej hladna, kar njenemu latino temperamentu sploh ne pritiče. Edini, ki se je trudil je Matthew, kar pa je bilo žal premalo. Izguba: 144.857.030 ameriških zelencev.

















Nedavna finančna polomija, ki je še enkrat več dokazala zelo pomembno dejstvo. Samo tehnologija ne more rešiti slabega filma, še posebej če gre za animirani film. Tokrat so z raznoraznimi led senzorji opremili igralce, katerih gibanje so nato super računalniki sprocesirali in transformirali v gibanje animiranih likov. Pozabili pa so na obrazno mimiko. Tako kljub akrobatskemu divjanju likov njihovi obrazi ostajajo na stopnji Stevena Seageala in to ni nič kaj prepričljivo. Poleg tega pa ima tokratna izrisanka še eno ogromno pomanjkljivost in to je manko kakršne koli zgodbe. Cela poanta animiranega filma je namreč brezglavo divjanje sem ter tja.











Začetek še nekako obeta. Prebivalke Marsa izvedejo svojo redno akcijo, s pomočjo katere v svoje kroge pripeljejo ugrabljeno Zemljanko. Iz nje želijo počrpati veščine dobrega starševstva. OK, zanimivo. Ugrabijo nič hudega slutečo mamico, in jo skupaj s slepim potnikom (njenim nagajivim sinkotom) odpeljejo na domač planet. Vau, le kaj se bo zgodilo potem? Praktično nič. Sinko se bo s pomočjo pajdaša, ki ga bo odkril na Marsu in ritaste Marsovke podil gor in dol ter poskušal osvoboditi mamico. Se pravi, približno eno uro vas čaka zgolj razkazovanje (ne ravno prepričljive) tehnologije, ki vas bo zaradi scenarija dolgega približno 5 strani, začela izredno hitro dolgočasiti. Izguba: 140.513.991 ameriških zelencev.
















Zame osebno največje presenečenje na tokratni lestvici. Kot mlajši mulec sem namreč naravnost oboževal dotični film in tudi moji prijatelji in znanci so ga imeli vsaj za zelo solidnega. Navsezadnje gre za akcijski flick prepreden z mitološko in zgodovinsko tematiko, za čigar režiserko taktirko je poprijel John McTiernan. Kritiki mu sicer očitajo tisto kar je rak raka vseh tokratnih blagajniških polomij, t.j. preveč preprosta zgodba oz. manko le-te. Toda, za tokratno zvrst je zgodbe povsem dovolj, tisto kar je najbolje pa sta scenografija in kostumografija. Okolica in liki so namreč kljub zgodovinsko vprašljivemu kontaktu narodov, izredno prepričljivi.












Antonio Banderas je arabski pesnik, ki je zaradi prepovedane ljubezni izgnan iz domačega okoliša. Na poti naleti na skupino severnjakov in zaradi skrivnostne prerokbe se jim je primoran pridružiti na nevarnosti polnem popotovanju. Malo vasico poganov so namreč začeli ogrožati nenavadni zavojevalci, po pričevanjih domačinov, obsedeni z medvedjo krvoločnostjo. Ustavi jih lahko le 13 bojevnikov. Gre za film, ki odlično prikaže, kako pomembna je bila psihološka premoč pridobljena s pomočjo misterioznosti ali vojnih krikov v obdobju, ko so se moški še dejansko borili mano-a-mano. Urica in pol klanja ter akcije, ki ni bila dovolj za finančni plus. Izguba: 137.142.407 ameriških zelencev.

















Finančna polomija lahko postane tudi povsem preprost film brez kakršnih koli specialnih efektov. Odličen dokaz za to trditev je tokratna romantična komedija, ki se trenutno nahaja na sedmem mestu finančnih filmskih polomij. Glavnina njene za dotični žanr izredno drage produkcije predstavljata 2 faktorja. Prvega sestavljajo dragi filmski igralci med katerimi je tokrat prednjačil Warren Beatty (kot, da bi vedel, da bo tokratni film pokopal njegovo igralsko kariero si je za svojo katastrofalno vlogo nagrabil ogromno vsoto denarja), drugega pa nezadovoljstvo filmske ekipe s prvo finalno verzijo filma. Le-to so spreminjali kar dobri 2 leti in posledično povečevali tudi stroške snemanja.














Čemu? Ne verjamem, da je bil lahko prvotni izdelek mnogo slabši od končnega, kajti ta je naravnost katastrofalen. Kot da so scenaristi filma v tej zlajnani bitki spolov pozabili na to, kako naj bi se razvijala zgodba. Veliko potencialnih zgodb stranskih likov namreč tekom filma zvodeni in ostane nerazjasnjenih. Ne pomagata niti začetni in končni voice over. Edina svetla točka tokratne polomije je seksapil Nastassje Kinski (le kako je Klausu uspelo ustvariti nekaj tako lepega (komaj čakam na hčerko Steva Buscemija, čeprav se mu pri sinu ni ravno posrečilo)), vse ostalo je kljub udarni igralski zasedbi daleč od pričakovanega. Izguba: 124.202.203 ameriških zelencev.













Objavljeno pod |

5 komentarjev:

t-h-o-r pravi ...

glede na star power bi dodal še Ishtar



Warren Beatty
Dustin Hoffman

t-h-o-r pravi ...

also, te lestvice so hinavske, ker ponekod napišejo samo budget in zaslužek zgolj v ZDA :)

drugače pa najnovejši fail je mars needs moms


budget: 150 mils

world wide gross : 38 :S

Sadako pravi ...

Imata prav ja, teh lestvic je res malo morje. Jaz sem svoj seznam naredil po tisti iz Wikipedije, ki si jo prilepil ti filmoljub.

Niko pravi ...

vsekakor izjrmna lestvica Mars need moms je vsekakor velikanski fail in pootem filmu so sledila vwlikanska odpuščanje vseh,ki so karkorkoli na kakršenkoli nači imeli kaj s tem filmom prenehali s z Imagine zaušnico pa je tudi dobil Robert Zemeckis drugače pa ja vse lanskoletne risanke so bile en velikasnki fail (Arthur Christmas,Happy Feet 2...) in ja so povedali,da so lansko leto imeli največ na izgubi risanko a leto poprej pa so bile risanke ene izmed najbolj dobičkonosnih

aja pa dodal bi še kar svež film How do you know eden najbolj pričakovanihj filmov leta 2010 vsdi so bili veseli izdelka izpod peresa Jamesa l. Brooksa in tudi zato so pričakovali odličen film najboljši kritiki so ga kar doloočili,da bo pobiral oskarje a vse se to ni nič uresničilo kritike so bile slabe zaslužil pa je tudi zelo malo

budget:120 mil
box office: 48 mil

t-h-o-r pravi ...

shit dude

presledki, prelomi vrstic, vejice


use them


:D

Objavite komentar

Novejša objava Starejša objava Domov
Zagotavlja Blogger.

    Kliki

    Kontakt

    sadako6556@gmail.com

Zadnji komentarji