7 prelomnih vesternov, part II
Štiridesetim so sledila petdeseta. Nobeno obdobje ni pred tem in tudi po tem navrglo toliko dobrih, zelo dobrih in tudi odličnih vesternov kot ravno to. Poleg nepozabnih vesternov, ki so postajali vedno bolj vse vpijajoči, nam kot dokaz zlatega obdobja služi tudi slovo B vesternov oz. preselitev le teh na televizijo. Le-ta je namreč v tem obdobju začela postajati nekakšen novi krvnik kinematografije. Vendar če začnemo na začetku opazimo, da je bilo prelomno že leto 1950, ko je na sceno prišel vestern Broken Arrow (1950), vestern, ki je Indijancem nakazal tisto mero spoštovanja, ki so si jo zaslužili že od dneva prvega vesterna, a je niso dobili. S tem filmom so počasi začeli izgubljati masko kričečih divjakov.
In v vlogi tistega, ki je oral ledino pravičnosti si le
stežka zamislim drugega igralca kot Jamesa Stewarta. Njegove obrazne poteze,
njegov način govora in njegov stil igre ga naredijo za izvrstnega peacemakerja
in to je dokazal tudi v pričujočem filmu, v katerem poskuša združiti bledoličneže
in rdečekožce. Mimogrede pa se mila
dušica kakršna je, zaljubi v apaško poglavarjevo hčerko in se z njo tudi poroči
(po vsej verjetnosti je dobršen del puritancev ob ogledu doživel pravo šok
terapijo in nepopisen naval jeze). Da pa ne bi bilo vse tako črnogledo in
preveč avtentično za belo Ameriko, sta glavni dve vlogi apaških bojevnikov
odigrala belca.
Čeprav je masko Indijancev kot kričečih divjakov, ki želijo ugonobiti nič hudega sluteče belo ameriško prebivalstvo, s filmom Broken Arrow (1950) poskušal ovreči že Delmer Daves (izjemno redki poskusi te zgodovinske avtentičnosti so se sicer dogajali tudi prej), so filmski gledalci za ponotranjenje te prelomnice potrebovali še močnejšega igralca kot je bil James Stewart. Na sceno sta zatorej stopili največji ikoni hollywoodskih vesternov John Ford in John Wayne. S tokratnim filmom, ki hkrati velja za enega izmed najbolj vplivnih filmov nasploh, sta gledalce poskušala prepričati, da lik, ki že po naravi sovraži Indijance, ne more biti kar a priori ameriški junak.
Seveda pa večina
ameriške populacije sporočila takrat ni dojela, nekateri pa ga ne dojamejo še
dandanašnji. Posledično je bil g. Ford primoran zadevo razložiti na bolj
preprost način in to je storil s pomočjo filma Cheyenne Autumn (1964). Je pa The Searchers (1956) imel močen vpliv na kar nekaj eminentnih režiserskih in
scenarističnih imen in je med drugim vsaj posredno odgovoren za filmske klasike
ala Taxi Driver (1976) in serijo
filmov Star Wars (le-ta je za mnoge filmske kritike zgolj vestern, ki se dogaja
onkraj zemeljske atmosfere). Morda največji pečat pa je ta za mnoge najboljši
vestern vseh časov pustil s tem, ko je svetu pokazal, da zna Duke dejansko
igrati.
Prvi kamenček, ki je sprožil plaz globalizacije znotraj žanra, pripada filmu, ki nosi naslov The Magnificent Seven (1960). Dotični film je namreč dokazal, da je nadvse uspešen vestern moč posneti z zgolj majhno adaptacijo japonskih samurajskih filmov. Pričujoči izdelek je bil adaptacija filma Shichinin No Samurai a.k.a. Seven Samurai (1954). Podobno se je dogodilo tudi v Italiji in Nemčiji, kjer so ti novi, surovi vesterni dobili nadvse zanimive oznake. V Italiji so dobili danes povsod razpoznavno oznako špageti vesterni. Po zgledu Italije pa so tudi ostali vesterni, ki so nastajali širom sveta dobili predpono, ki se je nanašala na tradicionalno jed države, v kateri je bil posnet vestern.
Poleg tega je ta film Johna Sturgesa, ki se lahko pohvali z izjemno zvezdniško zasedbo (Steve McQueen, James Coburn, Charles Bronson, Eli Wallach…) sprožil tudi goro posnemovalcev znotraj mej ZDA in ne zgolj v evropskih državah. Izvirniku so namreč sledila še 3 nadaljevanja in celo mini serija (film pa je neposredno ali pa posredno inspiriral še precej filmov). Kar se tiče kvalitete je ameriška adaptacija oz. rimejk ostala daleč za epskim japonskim izvirnikom, ki ga je režiral Akira Kurosawa. Še najbolj razočara ravno tisti del filma, ki naj bi bil najbolj udaren, t. j. finalni spopad med našimi junaki in tolpo banditov. Dolgočasno pokanje in brezglavo dirjanje gor in dol po filmskem platnu.
V nasprotju z ameriškim vesternom, je bil špageti vestern bolj surov,
stiliziran, umazan, dekadenten… Glavni junaki niso bili urejeni ter uglajeni
šerifi ampak brutalni, neobriti, oportunistični ter redkobesedni revolveraši,
katerih glavna vrlina je bilo akrobatsko ravnanje z njihovo edino prijateljico
pištolo. Le - to je svoj vrhunec ponavadi dobilo v epskem finalnem spopadu, ki
ni poznal moralnih pravil predpisanih v ameriških vesternih. Skratka špageti
vesterni so pionirsko patriotski idealizem zamenjali z dekadenco ter
nihilizmom. Vsa zgoraj našteta dejstva so opazili tudi (ameriški) kritiki, ki
so špageti vesternu očitali, da ni dovolj avtentičen, saj nima nikakršne
zgodovinske in kulturne podlage v obdobju, katerega poustvarja.
Kljub zgornjim očitkom, ki so
dandanes večinoma preseženi, je špageti vestern navrgel kar lepo število
svetovno znanih filmskih ikon, poleg tega pa se je kot bumerang vrnil v Ameriko
in za vedno spremenil ameriški vestern. Pahnil ga je namreč v stanje dekadence,
ki je postala zgolj vmesna postaja pred zatonom nekoč tako veličastnega žanra. Vestern se je
razgradil in kljub temu, da je bil eden izmed namenov preoblikovanja vesterna
tudi bolj realna imitacija zgodovinske realnosti, je vestern zašel v drugo skrajnost.
Idealistična ikonografija se je sprevrgla v dekadentno. Ja, vlak vesterna je
zašel iz tradicionalnih tračnic, poleg tega pa mu je zmanjkovalo pare za
nadaljnje popotovanje.
Povsem na začetek tega obdobja, ko je vestern že jahal proti sončnemu
zahodu, lahko postavimo tokratni film. Gre za izdelek enega izmed najbolj
kontroverznih hollywoodskih režiserjev, Sama Peckinpaha. Obdobje Divjega zahoda
se je na začetku 20. stoletja tako rekoč že poslovilo iz ameriške zgodovine in
tega pionirskega obdobja se oklepajo zgolj še največji romantiki. Seveda pa ti
relikti v obdobju modernizacije in nepoštenosti ne morejo obstati prav dolgo.
Dlje kot se upirajo spremembam, na bolj krut način jih bodo le-te povozile in
ta spopad modernistične krutosti in idealiziranega ter mitiziranega Divjega
zahoda, je g. Peckinpah prikazal tako kot je znal le on.
Tudi na tem mestu bi se sicer moral nahajati že uporabljen film in sicer Dances With Wolves (1990), ki je po skoraj 60-ih letih obravnavanemu žanru ponovno prinesel Oskarja v kategoriji najboljšega filma. Doba dekadence in zaton vesterna je pripomogel k temu, da je vsakršna zgodovinska resnica, ki se je do takrat uspela zadržati in obstati znotraj vesterna, tako rekoč izginila. Nastopila je era blockbusterjev znotraj katere vestern ni imel kaj iskati. In ko je leta 1980 na blagajnah kinematografov pogorel Heaven's Gate (1980), je vse kazalo na to, da je vesternu odbila zadnja ura in za nekaj časa mu tudi je. Pa vendar se peščica ljudi nikakor ni želela predati. Med njimi sta bila tudi Kevin Costner in Clint Eastwood.
Uspeh Kevina Costnerja je le dve
leti zatem ponovil Clint, ki je za svoj vestern z naslovom Unforgiven (1992) prav tako prejel Oskarja za najboljši film leta.
Poleg tega pa je ta zadnji preporod vesterna prinesel še eno noviteto. Vesterni
so se iz z miti prepredenih akcij in dram prelevili v zgodovinske filme. Ja,
vesterni so se začeli zavedati sami sebe in so želeli stvari postaviti na svoje
mesto. Vendar pa niti takšna z Oskarjem nagrajena uspeha kot sta omenjeni
klasiki, nista pripomogla k ponovnem strmem porastu žanra. Le - ta je v zadnjem
obdobju doživel le še za prgišče svetlih trenutkov. Dolgo časa je kazalo, da je Clint s svojim vesternom le-tega obudil in
hkrati tudi pokopal.
Kot sem že omenil je bil vestern kljub dvema pomembnima Oskarjema v zelo kratkem obdobju, deležen bore malo svetlih trenutkov. Nekaj izjem ala Dead Man (1995), Lone Star (1996), Open Range (2003), Brokeback Mountain (2005), The Assassination Of Jesse James By The Coward Robert Ford (2007), Rango (2011)… je sicer bilo in tista, ki je morda začrtala nadaljnjo pot vesterna se skriva v podobi 3:10 To Yuma (2007). Gre sicer za rimejk istoimenskega filma iz leta 1957 s to razliko, da je novejši izdelek mnogo bolj hollywoodske narave in morda bi ravno ta blocbusterski pristop znal rešiti zagate, v katerih se je znašel nekoč tako čislani ameriški žanr.
Vendar ne glede na vse
te nevšečnosti, se je znal vestern prebiti že iz vsake krize in z lahkoto bi
zatrdil, da se bo tudi iz te, v kateri se nahaja praktično že vse od začetka
60-ih let prejšnjega stoletja. Še posebej sedaj, ko je postal zgodovinski žanr
in je začel razumeti kompleksnost s katero se mora spopadati. In mogoče bo
kvaliteta enkrat za spremembo premagala kvantiteto znotraj Hollywooda. In ravno
nekaj takega nakazuje pričujoči film, saj je v svoj prikaz vključil kar nekaj
zgodovinsko avtentičnih elementov, povsem na glavo pa je postavil tudi
zakoličene predstave o enoplastnih revolveraših in šerifih, ki so postopali
onkraj meja Divjega zahoda.
14 komentarjev:
typo: per un pugno di dollari
Železni izbor! Tudi meni je Yuma (2007) zelo solidna, da ne rečem dobra zadeva. Težko bi tu izbral najboljšega, morda kar Wild Bunch, svoj čas sem ta film naravnost oboževal. Sedaj pa razmišljam, da je preteklo kar precej vode od zadnjega ogleda :(
the man who shot liberty valance :(
dokončen prelom z miti zahoda
Je bil na prvotnem seznamu ja, potem sem pa nekaj zamenjal in pobrkljal, tako da je izpadel. Se pa strinjam, da bi si zaslužil mesto na lestvici. Morda namesto 3:10 To Yuma.
Dober seznam, mogoče bi lahko omenil še True Grit :)
Mogoče pa res :D Npr. pri 3:10 To Yuma, ker se nekako zgleduje po njem ali si imel v mislih kakšno specifično "prelomnost"?
Hm... a screenshote zajemaš sam? Ker ima Broken Arrow res lepe, a to je bluray različica?
Sicer pa Sadako, mi lahko prosim priporočaš carske vesterne, ki se dogajajo okrog leta 1910 (torej bolj proti upadu divjega zahoda)?
Jp, screene vedno zajamem sam, saj poskušam poiskati take, ki nekako zajamejo bistvo filma oz. lestvice. Tisti od Broken Arrow pa ni HD, mapk nek x264, če se ne motim.
Sicer pa vesterni, ki jih iščeš so tisti, ki se dogajajo v obdobju mehiške revolucije 1911 - 1919 ali pa, ko na Divjem zahodu konje začnejo zamenjevati avtomobili: Viva Zapata!, Giu La Testa, The Wild Bunch, Son Of Paleface... potem maš pa še "moderne" westerne ala Lone Star, Three Burials Of Malquiades Estrada, Bring Me The Head Of Alfredo Garcia...
Jop, točno tole časovno obdobje me je zanimalo. Tnx na odgovoru.
Anonimni od zgoraj
Jaz bi na lestvico uvrstila še en (The)Unforgiven in to tistega Houstonovega iz leta 1960. Ta film ni bil neka strašna uspešnica predvsem zato, ke je bila zgodba za tiste čase dokaj neprijetna (nečista kri in te zadevice), pa še preveč je je napram akciji. Je pa nekako legendaren zaradi problemov, ki so spremljali snemanje.
Ou spet tle anonimni od zgoraj (vesterni, ki se dogajajo okrog leta 1910)
Dej a mi lahko priporočaš kakšno literaturo, da bi se podučil o tem obdobju (torej obdobju, ki si ga ti zamejil "obdobje mehiške revolucije 1911 - 1919 ali pa, ko na Divjem zahodu konje začnejo zamenjevati avtomobili")
Ne zanima me iz perspektive filma, ampak perspektive zgodovine. Torej rabim zgodovinsko knjigo, ne "filmske" if you know, what i mean.
Znaš kaj predlagat? Jezik te knjige naj bo prosim angleški, ker nemško ne razumem.
Žal ne.
Sicer sem delal diplomo iz omenjenega žanra, vendar sem bil skoraj v celoti osredotočen na film.
Tole je copy/paste ene izmed literatur moje diplomske. Mogoče zna pomagat, ampak nisem 100 %.
Oscar Osburn Winther, The Transportation Frontier. Trans-Mississippi West : 1865-1890, (New York 1964
Buscombe 1988: Edward Buscombe, The BFI Companion to The Western, (New York 1988)
Camilla Fojas, Border Bandits. Hollywood on The Southern Frontier, (Austin 2008)
Pa še naslov diplomske: RAZVOJ VESTERNA KOT FILMSKEGA ŽANRA TER NJEGOVA ZGODOVINSKA AVTENTIČNOST IN RELEVANTNOST
Ok, bom si jo šel sposodit tvojo diplomsko v čitalnico in jo easy prebral.
Tnx za nasvete, bom pregledal in skušal najti kaj uporabnega tudi med navedeno literaturo.
Tamle desno po kontakt boš našel moj e-mail.
Pošlji mi pozdravček pa ti jo pošljem po e-mailu, če želiš.
LP, Sadako
Objavite komentar