7 humorističnih serij moje mladosti

I am back! Upih 2. svečke in začetek 3. sezone Filmskega platna št. 7. Kot je bilo v navadi že v pretekli 2 sezoni, se na začetku vračam v tiste brezskrbnejše dni, ko je bila moja persona še mehka glina, katero so gnetli in oblikovali razno razni dejavniki, med njimi tudi filmski. Predstavljam vam torej humoristične serije moje mladosti, ki sem jih (ne toliko zaradi dolgčasa ali pa asocialnosti, temveč zaradi neštetih repriz) pregledal po dolgem in počez.



Friends (1994 - 2004)



Se še spomnite štikla: So no one told you life was gonna be this way… I'll be there for you, when the rain starts to pour…Ja, pri meni najbolj simpatični sitcom seriji (videl sem prav vse dele, veliko njih tudi po večkrat) si bil tako kot pri The Fresh Prince Of Bel-Air (1990 - 1996), pred ekran prikovan od prvih taktov uvodnega komada. Le-ta je bil izjemno catchy in še danes, ko ga vsake kvatre slišim na kakšni radijski postaji, je prva asociacija omenjena serija ter njena uvodna špica. Kot mul'c sem si namreč dostikrat predstavljal in celo želel, da bi lahko celo svoje življenje preživel s prijatelji. Šel sem celo tako daleč, da sem karakterje iz Manhattna transformiral v prijatelje iz mojega resničnega življenja.
















Sebi sem kakopak pripisal vlogo Chandlerja, predvsem zaradi mojega hitrega jezika, ki obvlada predvsem govorico sarkazma. Sem pa tudi že slišal opazko, da sem simpatično zmeden in če me spomin ne vara, je le-ta vzeta ravno iz tokratne serije, opisovala pa je zgoraj omenjeni lik (vsaj upam, da ni bila to oznaka za Rossa). 10 sezon so nam Monica, Rachel (ti dve sta se razvili v presneto seksi ženski), Phoebe, Joey (ki se je trudil tudi z ne tako simpatičnim spin offom), Ross in Chandler vedrili mladost ter se družili z nami, vmes pa so tudi sami postali izredno dobri prijatelji. Celo tako dobri, da so od televizijske hiše NBC zahtevali kolektivno pogodbo, ki je v 9. in 10. sezoni vsakemu izmed njih, kapnila milijon zelencev na epizodo.







Ogromna odskočna deska za danes mega zvezdo Willa Smitha, ki pa je v zadnjih sezonah zanj postala odvečna. Will je namreč v humoristično serijo vstopil tako rekoč kot svetovna filmska neznanka (kljub temu, da ga je predvsem ameriško občinstvo poznalo kot perspektivnega reparja pod imenom The Fresh Prince), še pred iztekom zadnje, se pravi 6. sezone, pa je sodeloval pri filmskih projektih kot sta Bad Boys (1995) in Independence Day (1996). Nič nenavadnega, da se je kot izvršni producent odločil za konec te svoje epizode. Morda tudi preveč na hitro in prisiljeno, kajti sam zaključek je v primerjavi predvsem s prvimi deli precej medel in nedodelan. Kot oboževalec sem pričakoval več.



















Willu se je poznalo, da prihaja iz glasbenih vod, saj je s pomočjo Quincyja Jonesa skomponiral izredno catchy uvodno špico, ki nam predstavi ozadje zgodbe. Le-ta je v dobršni meri predstavljala resnično Willovo življenje, ki je bilo pred ponudbo NBC-ja praktično v izgubljenem položaju. Will se zaradi nevšečnosti v domači Filadelfiji preseli k svojim premožnim sorodnikom na Bel-Air. Družini poveljuje debelušni in na videz konservativni pater familias a.k.a. Philip, ob boku mu stoji poslušna žena Vivian, ki na začetku 4. sezone korenito spremeni videz, za nameček pa so tukaj še trije otroci: razvajena Hilary, mojster plesnih gibov Carlton in skozi sezone v izredno seksi deklino razvijajoča se Ashley ter seveda rezidenčni butler pikrega jezika. Izjemen družinski sitcom o trku dveh afroameriških subkultur.




»I feel so good – I am almost happy.« Besede, ki zadenejo bistvo Bundyjevega mizernega obstoja. Ta nekoč veliki športni up ameriškega nogometa, ki je na eni sami tekmi dosegel 4 zadetke, je po poroki z rdečelasim easygoing strašilom Peg in rojstvu dveh otrok (neumne promiskuitetne blondinke Kelly in večnega razganjajočega devičnika Buda) le še bleda senca samega sebe. A Al je večni borec, ki se kljub vsakodnevnim težavam, ki mu jih nastavlja neprijazni svet, ne predaja. Njegovo najmočnejše orožje je šovinistični cinizem zasoljen z dobršno mero sarkazma, ki ne prizanaša nobeni ženski. Niti njegovi ženi. »Women – can't live with them… The end.«

















Serija, ki bi se v Sloveniji končala že po pilotni epizodi, ko bi mož ustreli svojo ženo nato pa sebi okoli vratu nataknil zanko, je v Ameriki doživela neslutene razsežnosti. Bila je prva serija televizijske hiše Fox, ki se je predvajala med tako imenovanim prime time oddajanjem, poleg tega pa je s svojimi kar 11-imi sezonami (259 epizod) postala tudi najdlje predvajana sitcom serija omenjene hiše. K temu je zagotovo pripomoglo predvsem kemija, ki je med vsemi 6-imi glavnimi igralci (poleg 4-ih članov Bundyjevega klana še soseda v podobi feministične kurje republikanke Marcy D'Arcy in zagorelega mini zlikavca Jeffersona D'Arcyja) izjemna. Seveda pa med njimi prevladujeta Al in Peg. Mojstra verbalnega obstreljevanja.






















Čeprav glavna zvezda sitcoma sliši na ime Dr. Heatcliff »Cliff« Huxtable, se humoristična nanizanka imenuje po resnični osebi, ki je liku posodila svoj glas, stas in tisto najbolj pomembno, zgodbo. Ja, celotna štorija te premožne črnske družine (ne boste verjeli, ampak šlo je za dokaj revolucionarno tematiko in to na začetku 80. let prejšnjega stoletja) temelji na Cosbyjevem resničnem življenju. Dovolj je bilo, da so šefi studia NBC videli enega izmed njegovih stand-upov, v katerem se g. Cosby norčuje iz sobivanja s svojo bližnjo in daljno žlahto. Nekaj podobnega je kasneje poizkusil tudi Eddie Griffin v stand-upu Dysfunktional Family (2003), rezultati so bili katastrofalni (eden najbolj mučnih stand-upov EVAH! - poleg slovenskih seveda). 

















Zgodba se vrti okoli izjemno dobrodušne (na trenutke celo preveč, tako da vse skupaj včasih izpade kičasto in prisiljeno) premožne črnske družine (oče kirurg, mama odvetnica), a se le redko dotika tematike, ki bi bila podžgana z rasno problematiko. Idilične odnose poredko skazi eden izmed petih otrok (mala Rudy se je po končani seriji razvila v pravo seks bombo), tako da je celotna serija presneto podobna še dvema, ki sem ju v svoji mladosti spremljal praktično vsak dan: Full House (1987 - 1995) in Step By Step (1991 - 1998). Pač zabava za celo družino, ki vsake toliko časa navrže še kakšno za življenje poučno situacijo, seveda na kar se da lahkoten način.
 



Humoristična nanizanka, ki bi bila z lahkoto naslovljena tudi s kakšno izpeljanko iz imena Urkel. V prid tej zgornji trditvi vam ponujam dva argumenta. Po vsej verjetnosti ob tem, ko ste prebrali zgornji naslov, niste vedeli, da gre za šov v katerem ima glavno besedo omenjeni geek, če pa ste ta prvi argument ovrgli pa si poglejte prvih 9 delov 1. sezone, v katerih visokopiskajočega piflarja s pepelniki namesto očal, še ne najdemo. Ti deli so namreč izredno dolgočasni, a po drugi strani in ravno zaradi tega, izjemno pritičejo originalnemu naslovu. Pri tem je toliko težje razumeti dejstvo, da je bil Steve Urkel mišljen zgolj kot epizodni lik, ki naj bi se pojavil zgolj v nekaj (eni?) epizodah.

















Vendar naša srca, ne pa tudi srca njegove ljubke sosede Laure, je osvojil že s prvim Cramerjevskim vpadom skozi vrata in od tistega trenutka dalje, je bila večina skečev povezana ravno z njegovo pojavo. Začetni člani (z izjemo Laure) so tako začeli izgubljati svojo minutažo, nekateri pa so celo odleteli iz šova. Še najbolje sta se znašla Carl (oče policist) ter njegov sin Eddie, vendar sta tudi njiju kasneje prekosila stranska lika tupastega Waldoja in mične Myre. Vseh 9 sezon se torej vrti okoli nevšečnosti, ki jih Steve Urkel povzroča sosednji družini in njegovim neuspelim poskusom, da bi osvojil Laurino srce. Največje presenečenje serije: transformacija piflarskega Stevea Urkela transformira v postavnega Stefana Urquelleja.























Podobna štorija kot tista v Married With Children (1988 - 1999), le da se tokrat mož in žena kljub velikokrat naelektrenemu ozračju razumeta mnogo bolje, njuni otroci pa niso skupek ameriških stereotipov. Nasploh je to družinska sitcom nanizanka, ki je od vseh ogledanih, najbolj realna. Poleg osnovne premise, ki govori o vsakodnevnem spopadu 5 članske družine in njenih priveskih za golo preživetje, se zgodbe brez sramu in zadržkov dotikajo tudi za omenjeno zvrst precej nekonvencionalnih tem kot so: alkoholizem, brezposelnost, najstniški seks in najstniška nosečnost, masturbiranje, homoseksualnost… in kot kaže je ravno ta drznost omogočila, da je serija postala ena izmed najbolj popularnih sitcomov.  

















Seveda kot smrkavec na te stvari nisem gledal iz družbenokritičnega položaja kot bi to nemara storil danes. Ne, takrat so bile vse te realno morbidne teme bolj ali manj balast okoli zgodbe, ki je govorila o dveh debelih ljudeh, ki se često dereta eden na drugega in o njunih odraščajočih otrocih, (skozi moje oči) predvsem o hčerkah. Spremljati razvijajoča se dekleta je bila tudi tokrat eden izmed glavnih voajerskih stranskih aktivnosti gledanja serije in čeprav obe dekleti debelušne Roseanne ne bi zasedli prestola imaginarne lestvice deklet tokratnega zapisa (nanj bi posadil (pun intended) brhko Ashley), je bil njun izgled dovolj, da sem zamudil redko kateri del. Od gledanja me ni odvrnil niti tečni glas pikre Roseanne.




Najljubša serija moje mladosti ob kateri sem se od srca nasmejal tudi ob ponovnem ogledu. Ustvarjalci so se tokrat bolj kot na kvantiteto skoncentrirali na kvaliteto, saj ima 'Allo 'Allo (1982 -1992) v primerjavi z ostali humorističnimi serijami tokratne lestvice, znotraj posameznih sezon bore malo delov. Drug uspeh, ki ustoličuje to humoristično serijo na samem tronu pa je odličen smisel za dodajanje novih karakterjev. Večina glavnih likov sicer nastopa skozi vseh 9 sezon, toda tudi dodatni stranski liki, ki odhajajo in prihajajo so izkoriščeni odlično in so odgovorni za precejšnjo dodano vrednost. No pa tudi humor je na izredno visokem, večinoma sarkastičnem nivoju, kar je meni zelo pogodu. 


















René je oportunistični lastnik kavarnice v majhnem mestecu okupirane Francije. S svojo spretnostjo in simpatičnostjo si okoli prsta ovija tako svojo ženo, osebje kot tudi okupatorje in revolucionarje. Vse kar želi je, da bi iz vojne prišel živ in zdrav, morda malček bogatejši, za patriotizem pa mu je prav malo mar. Je pravi mojster sarkazma in črnega humorja in ko tej njegovi spretnosti dodamo še izredno posrečene like s svojimi kultnimi citati ala »Listen carefully; I shall only say it once.«, »Good Moaning.«, »What a mistake-a to make-a.«, »It is I, Leclerc.«, »Youuuuuu stupid woman!«, »You silly old bat!«… postane 'Allo 'Allo (1982-1992) zagotovo ena izmed najboljši humorističnih serij vseh časov.

















18 komentarjev:

Paucstadt pravi ...

Welcome Back!

Only fools and horses!
Black Adder!

Anonimni pravi ...

Vse epizode 'Allo 'Allo sem si med poletjem ponovno ogledal po dolgih letih in sem še bolj navdušen kot takrat. Edina negativna stvar, ki jo je potrebno izpostaviti, so igralci, ki so v zadnjih sezonah zamenjevali tiste, ki so odšli. Prava muka jih je gledati.

ales pravi ...

ob predvajanju Family matters je bil še Full house. Ker sta seriji prišli istočasno na spored kanala A (ali POP-a, ne spomnim se več), mi vedno ob omembi ene asociativno pride na misel tudi druga. Definitivno pa sta obe seriji moje mladosti. Roseanne mi je bila predolgočasna, ravno tako kot Golden girls. Prva serija, ki pa se je spomnim kot otrok, je pa še iz časov SOVE na nacionalki: Dear John :)

Unknown pravi ...

bom rekel samo, da te ne poznam vec.
ce bi se seinfelda dal zram in mu prilimal pet zvezdic, bi prisel s sibrovko naokol.

Sadako pravi ...

@Anonimni: maš prav ja. Tisti igralci, ki uletavajo proti koncu res malček priskutijo zadevo. Sploh novi "Herr Flick" je katastrofalen.

Dear John je bila pa bolj po godu moji staršem, poznam pa kar nekaj ljudi, ki jim je serija Only Fools And Horses noro dobra. Meni ni potegnila nikoli, je pa res, da ji nisem namenil ravno dosti priložnosti.

@Spovednik: zaupaj nam kaj te tako nervira na pričujočem seznamu no.

Also: mater ste eni stari :P

Goodfella pravi ...

Seinfeld
Only fools and horses
Black Adder

Vse ostalo ni v tej ligi.

Spremljal sem tudi Cosbyja, Bundyja, Cheers in Prijatelje in vse so zagotovo vredne ogleda.

Med novejšimi sem zadovoljen s zgodnjimi sezonami Spin Cityja z Michael J. Foxom, redno sem spremljal tudi Dva moža in pol.

Odlične se mi zdijo tudi zgodnje sezone britanske serije Coupling, mislim da so jo vrteli na Pop Tv, Parčkanje je bil naslov, če se dobro spomnim.

Pa dobrodošel nazaj.


jst pravi ...

Uf, tudi sama sem rastla gor s temi serijami, ki si jih še danes rada pogledam. Sploh Bundyjeve s tisto znamenito Frankiejevo Love and Marriage uvodno špico. :)
Sicer sem raje kot Roseanne in Cosbyja (oba lika sta mi šla blazno na živce s svojo ne-popolnostjo) gledala Step by Step ali pa Boy Meets World, tudi Full House pa še eno iz 80's, na podoben način kot Family Ties ( beri: mama, ate in 3 deca, mislim, da je ena serija nasledila drugo, oboje pa je bilo ''Družinske nekaj''). Pa razne Blackadderje, Fine gospe, Monty Phytone, pozneje The Nanny, Will and Grace, 3rd Rock From the Sun, pa Everybody Loves Raymond, That 70's Show, ne smem pozabit na ''the one and only'' I Love Lucy ... Uf, kod bi si mislil, da smo tudi nekoč tako radi sedeli pred ekrani. :P

Aja, pa Bundyjeva soseda je bila Marcy, ne Mary. ;)

Unknown pravi ...

sadako: predvsem friends in al bundy. ampak never mind me, me je ze veliko folka postrani gledalo, ko sme jim povedal da sta doticni (plus seinfeld) zalitev za gledalca, ne pa na kakrsenkoli nacin smesna rec.

jebi ga. moja mladost so bili muppet show, pythoni (v sloveniji pac z zamudo), black adder, fawlty towers, new statesman (ter kasneje bottom), yes minister, you rang m'lord, only fools and horses (ki pa mi, priznam, niso sedli).
zato se mi "fore" z urkli, kramerji ali pa travmami kako se ross in rachel (al karkol sta ze bla) ne pofukata, zdijo res bedne.

Paucstadt pravi ...

No, Seinfeld je kajpak legendaren!

Potem pa še recimo: Tretji kamen od sonca, Rajmond je bil dost zabaven.

Pa legendi Cheers in pa Taxi. No, pa Mash seveda. Ampak te so starejše, vem pa, da jih je poptv vrtel in so mi bile izjemne serije to.

Šef pravi ...

vse to je večina slovencev gledala v 90ih :P


kakšna deklina bi verjetno dodala še beverly hills in melrose place :D

jst pravi ...

@Šef
Ne pa ne bi :P Preveč limonadasto. :)

Sadako pravi ...

Mogoče ne ravno deklina... D: (čeprav tukaj je govora o humorističnih serijah).

Vidim pa, da je malo starejši, in posledično morda tudi bolj sofisticirani generaciji dogajal predvsem angleški humor. Meni je iz Otoka bil povšeči predvsem Black Adder in seveda 'Allo 'Allo, od novodobnih, kot je omenil že Goodfella pa Coupling. Drugače pa kot vidite sem bil bolj otrok HW-da.

Also: Spovednik, ne razumem kako imaš lahko Married With Children žalitev za gledalca. Takisto mi odgovor na to ostaja enigma tudi pri Friends in Seinfield. Ampak OK, 100 ljudi...

Iztok Gartner pravi ...

Black Adder, Monty Python Flying Circus, Fawlty Towers, Police Squad, Sledge Hammer, The Cosby Show, Full House, Fresh Prince of Bel Air, In Living Color, Saturday Night Live, The New Statesman, Allo Allo, Only Fools and Horses, Bottom, Family Ties, Friends, Coupling, Cheers, Roseanne, Perfect Strangers, Dear John, Golden Girls, Taxi...

Anonimni pravi ...

Iztok, Monty Python??? Pa si razumel kakšen skeč?

BigMich pravi ...

Vse ste že omenili, ampak eno pomembno ste pa vsi izpustili. Dame in gospodje, the one and only: Benny Hill!!!

differenxe pravi ...

frasier ni še noben omenu

Sadako pravi ...

Pa nisi to kot mulc mogu gledat no :D

differenxe pravi ...

ma tko je blo
popoldne sm pršu iz šole in je bil fresh prince pa family matters na italia 1, potem zvečer pa seinfeld in frasier na slovenskih programih. :)

Objavite komentar

Novejša objava Starejša objava Domov
Zagotavlja Blogger.

    Kliki

    Kontakt

    sadako6556@gmail.com

Zadnji komentarji