7 najdaljših filmskih naslovov
Najprej pojasnilo, da spodnji filmi niso tisti, ki bi zasedali prvih 7 mest na lestvici najdaljših filmskih naslovov, dasiravno si 1. na tokratni lestvini lasti ne ravno častitljivi rekord. Če bi hotel biti povsem dosleden bi moral na lestvico vključiti tudi filme iz najzgodnješega obdobja filmske zgodovine, saj so bili takrat naslovi izjemno dolgi, opisovali pa so dejansko togajanje na filmskem platnu npr. Another Demonstration Of The Cliff-Guibert Fire Horse Reel, Showing A Young Girl Coming from An Office, Detaching Hose, Running With It 60 Feet, And Playing A Stream, All Inside Of 30 Seconds (1900). No po kvaliteti ti filmi ne bi zaostajali za večino tokratnih skrpucal.
Night Of The Day Of The Dawn Of The Son Of The Bride Of The Return Of The Revenge Of The Terror Of The Attack Of The Evil, Mutant, Alien, Flesh Eating, Hellbound, Crawling, Zombified Living Dead Part 2:In Shocking 2-D (1991)
Tega rekorderja med
filmskimi naslovi v katerem se skriva kar 42 besed oz. 164 znakov (ne vštevši
presledkov), bi najlažje in najbolj natančno opisal zgolj z eno besedo.
Filmoskrunstvo. Tokratni izdelek je namreč tako kot njegov naslednik z zelo
podobnim naslovom zgolj že viden izdelek z na novo nasnetim zvočnim delom. Toda
če si je »2. del« Night Of The Day Of The Dawn Of The Son Of The Bride Of The Return Of The Revenge Of The Terror Of The Attack Of The Evil, Mutant, Hellbound, Flesh-Eating Subhumanoid Zombified Living Dead, Part 3 (2005) (BTW, posnet je tudi že »5. del« za podlago vzel
enega najslabših filmov vseh časov, si je »1. del« drznil storiti ravno
nasprotno.
Izjemoma oz. skoraj nikoli se ne zgodi, da bi si
kakšen film z moje strani prislužil tisto najnižjo oceno (in pogledal sem jih
res zajeten kup), kajti moji minimalni standardi so spuščeni zelo nizko. Povsem
zadovoljen sem namreč že, če je film pripravljen pokazati kakšen na oko
prijeten komplet jošk ali pa če se pred mojimi očmi znajde kakšna čvrsta
zadnjica (govora je seveda o ženskih atributih, da ne bo kakšne pomote v vsej
tej poplavi man boobsov). Tokratni film, v katerega naslovu se BTW skriva kar
37 besed, minimalnih standardov ni dosegel in z lahkoto priznam, da gre za
enega najslabših filmov vseh časov kar sem jih uspel pogledati. Morda se mi je
na trenutke zazdelo, da bi film morda lahko celo postal za silo prebavljiv, a
me je sam potek demantiral že kmalu za tem.
Ljudje
s preveč časa so se namreč odločili, da bodo predelali enega najslabših filmov
vseh časov The Brain That Wouldn't Die
(1962), v upanju na matematično pravilo, da dva minusa sproducirata plus. Ni
šlo. Vse kar so namreč naredili je to, da so originalu izbrisali zvok in filmu
dodali svojo zvočno vizijo, ki pa je nekje na ravni pretencioznih
srednješolcev, katerim po glavi roji zgolj seks. »Humor« tako deluje izjemno
prisiljeno, kvaliteti filma pa delajo medvedjo uslugo tudi vložki v katerih
svoje humoristične sposobnosti preizkušajo celo sami ustvarjalci filma. Grozno
in ne vredno vašega časa, razen v primeru, da si želite videti kako izgleda
film z najdaljšim naslovom.
Those Magnificent Men In Their Flying Machines Or How I Flew From London To Paris In 25 Hours 11 Minutes (1965)
Tokratnemu filmu pa pripada čast,
da je kot eden izmed rekorderjev tokratne lestvice z najdaljšimi filmskimi naslovi
dejansko gledljiv oz. ne samo gledljiv, ampak celo precej zabaven. Še enkrat
več se namreč izkaže dobro znano dejstvo, da je angleški humor eden izmed
najboljših filmskih humorjev, če ne celo najboljši. Če k temu dodamo še
dopadljivo fotografijo posneto večinoma na angleškem podeželju ter željo
filmskih ustvarjalcev po avtentičnosti filma (v filmu so namreč večinoma
uporabljene skrbno izdelane replike letal iz začetka prejšnjega stoletja), se
pred nami znajde izredno simpatičen celuloidni izdelek, ki v vsem svojem sijaju
zasije še toliko lažje, če ga primerjamo z ostalimi skrpucali tokratne
lestvine.
Glavna premisa filma se vrti
okoli letalske dirke preko Kanala, ki jo zaradi želje po lastni potrditvi,
organizirajo Angleži. Na dirko se prijavijo vrli piloti iz letalsko najbolj
znanih držav ala Francija, Italija, ZDA, Nemčija, Japonska... oz. bolje rečeno
na tekmo se prijavijo stereotipi, ki pritičejo omenjenim državam. Med njimi
zaradi napumpanih egov, ki sežejo višje od njihov letal, hitro izbruhnejo
konflikti. Le-ti napovedujejo tudi bližajočo se I. svetovno vojno, saj so v
tekmo vključeni praktično vsi vodilni akterji masakra. Toda ravno zaradi teh
očitnih aluzij in stereotipnih karakterjev film izpade izredno zabaven in to
uspe le redkim.
The Saga Of The Viking Women And Their Voyage To The Waters Of The Great Sea Serpent (1957)
Odličen potencial za porno
film v stilu Pirates (2005), ki ga je ustvaril mojster nizkoproračunskih klasik
Roger Corman. Toda g. Corman je tokrat brcnil mimo, saj so bile njegove želje
pretenciozne. Želel si je namreč ustvariti film v stilu visokoproračunskih
hollywoodskih zadev, ki pa mu jih njegove finance nikakor niso dopuščale. Tako
je pričujoči filmski izdelek svetlobna leta oddaljen od njegovih najbolj
kultnih umotvorov, a me je kljub temu, predvsem zaradi simpatično lesene igre,
preprostega in nesmiselnega scenarija, s svojimi »tako slab, da je že dober« elementi, uspel zabavati. Največji plus filma
pa so zagotovo brhka dolgolasa dekleta bujnih oblin oblečena v krpice, ki naj
bi predstavljale avtentično vikinško opravo. Zanimivo kako metro je po
Cormanovih predstavah izgledalo eno izmed najbolj barbarskih plemen.
Skupinica
vikinških deklet se po nekaj letni abstinenci odločili, da so bo odpravila na
reševalno akcijo za svojimi izginulimi moškimi pripadniki plemena. V vasi
namreč zaradi odsotnosti penisov vlada suša. No, eden izmed predstavnikov
močnejšega spola je sicer ostal v vasi, a kot kaže kompas za spolno usmerjenost
kaže proti moški in ne proti ženski populaciji. Le kako bi si lahko drugače
razlagali, da podpira gručo pohotnih deklet pri popotovanju, ki bo nazaj v vas
pripeljalo še ostale samce. Pred vami se bo tako odvrtela amaterska zgodba o
tem, kaj vse so dekleta pripravljena storiti za dober kos mesa. Pardon,
ljubezen sem mislil.
Oh Dad, Poor Dad, Mamma's Hung You In The Closet And I'm Feelin' So Sad (1967)
Kakšen
bogi očka neki, bogi tisti gledalci, ki smo imeli priložnost uzreti tole
skrpucalo. Sam film sicer ima nekaj redkih svetlih trenutkov, a so ti redkejši
od konstruktivnih umotvorov naše vrle vlade. Sam nisem povsem prepričan kaj se
je odvrtelo pred mojimi očmi (morda tudi zato, ker sem se zaradi infantilnosti
filma zelo težko koncentriral na sam ogled), a po moje ne bi smel biti daleč,
če bi ustrelil, da nam je režiser Richrad Quine poskušal prodati satirično
komedijo. Le-ta temelji na obsesivni ženi, ki s seboj po luksuznih potovanjih
vlači svojega moža ter svojega sinkota. Nič nenavadnega boste rekli, a naj vam
izdam, da je mož že preminul, sin pa je kot kaže obsojen na večno devištvo.
Gre torej za sestavine iz katerih bi se dalo skupaj spacati nekaj kolikor
toliko dostojnega, a tokratnim ustvarjalcem so to ni posrečilo.
Poleg izjemno
redkih na pol prisiljenih kislih nasmeškov, je tako edina svetla točka filma Barbara
Harris, mlada nimfa, ki si na vse pretege prizadeva, da bi ne več tako rosno
mladega sinkota, ki ima več kot očitno težave z Ojdipovovim kompleksom,
popeljala v svet odraslih. A kaj, ko se hudič frdamani brani seksa z vsemi
štirimi in to kljub prigovarjanju svojega mrtvega očeta, ki je BTW tudi
pripovedovalec zgodbe. Skratka na kup je nametanih kar nekaj filmsko
potencialnih iztočnic, a kaj ko jih nihče ni uspel povezati v gledljivo celoto.
Tako je vse kar ostane temu filmu le to, da se lahko pobaha z enim izmed
najdaljši naslovov vseh časov, ki ga sestavlja 15 besed.
Who Is Harry Kellerman and Why Is He Saying Those Terrible Things About Me? (1971)
Eden izmed najmanj poznanih
filmov sicer zelo poznanega igralca Dustina Hoffmana. Priznam da ga tudi sam nisem
poznal, dokler nisem začel z raziskovanjem in pripravami na tokratno lestvico.
No, tudi če bi še vedno živel v nevednosti kar se tiče tokratnega filma, ki v
svojem naslovu skriva 14 znakov, ne bi bil pretirano na izgubi. Gre namreč za
sila povprečen izdelek, ki nas tekom ogleda poskuša prepričati, da tudi tisti
slavni in premožni ljudje nimajo vsega ter da njihovo življenje ni postlano z
rožicami. Saj poznate tisto obrabljeno floskulo, da denar ne prinese sreče ali
pa denar ni vse. Bo že držalo, ampak zagotovo pa drži, da denar znatno
pripomore k srečnejšemu življenju ter da igra zelo vidno vlogo v njem.
Navsezadnje živimo v turbo kapitalizmu.
Hoffman igra rock zvezdo, ki
ima v materialnem smislu vse kar si lahko poželi, a po drugi strani v njegovem
življenju manka tisto najpomembnejše, bližina sočloveka. Zaradi tega dejstva
često pomisli, da bi končal svoje življenje. Skozi enodnevno epizodo v kateri
se spominja nekaterih najbolj markantnih dogodkov svojega življenja, nas
poskuša prepričati, da bi do njega začeli gojiti sočutje. Toda zaradi izjemne
nepovezanosti filma mu to nikakor ne uspe in celotna zadeva nekako obvisi v
zraku. Film sicer ima nekaj bolj svetlih trenutkov med katerimi je potrebno
izpostaviti pogovor med Hoffmanom in Barbaro Harris, med katerim je moč začutiti
pristno povezanost in razumevanje. Barbara je za svojo vlogo prejela celo
nominacijo za Oskarja in tako je Who Is Harry Kellerman and Why Is He Saying Those Terrible Things About Me? (1971) film z do sedaj najdaljšim naslovom
med nominiranci.
Every Thing YouAlways Wanted To Know About Sex * But Were Afraid To Ask (1972)
Še ena na skromni
listi izjem, ki potrjujejo pravilo, da je kvaliteta filma obratno sorazmerna z
dolžino naslova. Vendar tokrat je zadeva dokaj logična, saj je tako za
režisersko in scenaristično, nenazadnje pa tudi za igralsko delo poprijel
nevrotični možicelj Woody Allen. Every Thing You Always Wanted To Know About Sex * But Were Afraid To Ask (1972) je bil eden izmed njegovih prvih hitov,
s pomočjo katerega je Allen gradil svojo razpoznavno filmsko persono in zame
osebno je to njegovo začetno obdobje v katerem se najdejo mojstrovine v stilu Bananas
(1971), Sleeper (1973), Annie Hall (1977), Manhattan
(1979), Zelig (1983)… skoraj najboljše. Ja ne boste verjeli, njegove
novodobne stvaritve, ki so nastale v tekočem mileniju, so mi še za odtenek
boljše.
Gospod
Woody je svoj 4. film osnoval na knjižni uspešnici z istoimenskim naslovom. Le-ta
naj bi pomagala sprostiti še zadnje seksualne zavore, ki so morebiti ostale po
hedonističnih 60. letih prejšnjega stoletja. Vendar Woody ne bi bil Woody, če
ne bi to storil na kar se da prefrigan in hudomušen način. Film je razdelil na
7 kratkih a izjemno zabavnih vinjet, ki želijo s pomočjo humorja rušiti spolne
tabuje ala uporaba afrodiziakov, ženski orgazem in moški orgazem, spolne
perverzije, transeksualnost, sodomija… Prav vsaka vinjeta je posneta v
drugačnem filmskem stilu in med njimi najdemo tudi take domislice, kot so
poklon zlatemu obdobju italijanske kinematografije ali pa npr. homage ameriškim
kviz oddajam. Film, ki v svojem naslovu skriva 14 besed.
18 komentarjev:
what about Borat
Je med najdaljšimi, ampak premalo besed (12) za na tole lestvico.
http://www.imdb.com/title/tt0116126/
Kje je The Persecution and Assassination of Jean-Paul Marat as Performed by the Inmates of the Asylum of Charenton Under the Direction of the Marquis de Sade?
@Iztok: zdi se mi, da je official naslov zgolj Marat/Sade.
O madona filmoljub, si pa privlekel na dan obskurne stvari, da jih bolj ne bi mogel. Telih se pa najbrž tudi v najbolj temnih kotičkih interneta ne najde :D
@filmoljub, tega Deborda si gledal? Sem navdušen nad njegovim delom, pa me zanima, če je dotični vreden iskanja?
Oz. sem ga že našel. Vseeno bi bil vesel mnenja, če obstaja seveda.
dr.strangelove?
Nop, nop, originalni britanski naslov je točno tak kot sem zapisal.
http://www.imdb.com/title/tt1301160/
Naslov sicer ni dovolj dolg za na seznam, je pa dolg in kul. Precej bolj kot film (http://www.youtube.com/watch?v=9VDvgL58h_Y), ki je meni osebno skrajno neduhovit.
hehe, kakšen naslov (a must see za filmske psihiče).
Saj ti kratko metražni imajo ponavadi nadvse presunljive naslove ala I Killed My Lesbian Wife, Hung Her on a Meat Hook, and Now I Have a Three-Picture Deal at Disney :D
Ampak sem se odločil, da jih izpustim iz seznama. Morda pa tegale tipa, ki naokoli straši z žlico celo pogledam, ko mi ostane 10 minut viška.
Sem slišal tudi za tega, nisem pa opazil znanega imena na položaju režiserja. Zanimivo.
Ben je poln presenečnj.
Sedaj sem si ga še pogledal. Katastrofa, čeprav bi se o nekom, ki bi uspel s filmom posnetim na osnovi svojega (neodkritega & nekaznovanega) zločina, če malo spremenim zgodbo, dejansko lahko posnel kakšen precej boljši film.
P.S.: Mogoče kdaj pride 7 kratkih? :)
Mogoče če ga bom uspel nekako zožati, ker tole je absolutno preširok pojem za kolikor toliko relevantno lestvico.
Pri Lini Wertmüller se je na žalost ogromno izgubilo v prevodu
"Un fatto di sangue nel comune di Siculiana fra due uomini per causa di una vedova. Si sospettano moventi politici. Amore-Morte-Shimmy. Lugano Belle. Tarantelle. Tarallucci e vino" je postal čisto prozaični "Blood Feud", čeprav so ga tudi Italijani iz razumljivih razlogov cenzurirali v "Fatto di sangue fra due uomini per causa di una vedova, si sospettano moventi politici". "Film d'amore e d'anarchia, ovvero stamattina alle 10 in Via dei Fiori nella nota casa di tolleranza" je postal "Love and Anarchy".
Mislim, da je pri Lini v špilu kakšen freudizem, konec koncev je njeno pravo ime Arcangela Felice Assunta Wertmüller von Elgg Spanol von Braueich...
Malo me je sram, ampak priznam, da nisem videl še nobenega njenega filma :shame:
Če te mika, lahko začneš s kultićem "Travolti da un insolito destino nell'azzurro mare d'agosto", ki je verjetno tudi po zaslugi festivalske okinčanosti celo dobil originalu zvest mednarodni naslov, t.j. "Swept Away by an Unusual Destiny in the Blue Sea of August", za prijatelje "Swept Away".
BTW, ravno Swept Away je žrtev ene najbolj nagravžnih anglosaksonskih predelav. Courtesy of Guy Ritchie & Madonna.
Objavite komentar