7 badass avtomobilov
Vizije nekaterih filmskih ustvarjalcev (ponavadi kostumografov, scenografov in vedno bolj tudi oddelka za specialne efekte) so naravnost dih jemajoče. Tokrat sem se osredotočil na eno izmed bolj preprostih stvari in pred vami se je znašel zapis, ki vam predstavlja 7 filmskih avtomobilov, katere bi z veseljem posedoval vsak pravi moški (ali pa vsaj filmofil).
Avstralski kultni film, ki je med zvezde izstrelil do tedaj praktično neznanega Mela Gibsona in poskrbel za preporod avstralske kinematografije. Je tudi eden izmed redkih izvrstnih originalov, ki pa ga je njegovo nadaljevanje še prekosilo, po vsej verjetnosti zaradi mnogo večjega profesionalizma, ki ga je bil deležen Mad Max 2 (1981). Morda je tudi edini film pri katerem bi vam svetoval, da si najprej ogledate drugi del in šele na to izvirnik. Le-ta ima namreč tisto kar manjka nadaljevanju, razlago zakaj se Max Rockatansky obnaša tako nihilistično in brezbrižno. Ima zgodbo o ljubezni, razočaranju in jezi, ki je iz njega naredila to kar je, Mad Maxa.
V tej distopični
zgodbi, ki prikazuje skorajšnji propad civilizacije (zaradi pomankanja fosilnih
goriv, zlasti nafte) ima poleg že omenjenega Mela Gibsona (čigar avstralski
naglas so Američani v prvotni ameriški različici odstranili s pomočjo
sinhronizacije) glavno besedo njegovo prevozno sredstvo. Gre za filmske potrebe
predelano omejeno serijo Fordovega GT351 letnik 1973. Ta črni lepotec je
dosegel vsaj takšen kulten status kot njegov lastnik (v mislih imam lik in ne
toliko samega gospoda Gibsona) ter sam film. Le kateri odraščajoči ali pa že
odrasel pob si ga ne bi želel imeti v svoji garaži. Edini problem bi znal biti
to, da v komplet z avtomobilom spadajo tudi usnjene hlače.
Batman se je iz stripov na velike in male ekrane preselil že
zelo zgodaj, vendar so bile serije iz 40-ih in 70-ih let prejšnjega stoletja
kot tudi film Batman (1966) pod
nivojem, ki si ga zasluži eden izmed najbolj znanih super junakov. Preteči je
moralo natanko 50 let od splavitve karakterja v stripu Detective Comics, da je
ta človek netopir dobil svoje zasluženo mesto tudi v filmski zgodovini. Za to
je poskrbel režiserski mojster temačno gotskih zadev Tim Burton, ki je Batmana
postavil v okolje, ki mu najbolj ustreza, t.j. rahlo futuristični gotski
Gotham. Čeprav v duhu časa veliko ljudi prekomerno časti Nolanovo Batmanovo
trilogijo, je Burton zame tisti, katerega Batman se lahko pohvali z najboljšo
kinematografijo.
Poleg vseh Batmanovih
gadgetov s pomočjo katerih se Bruce Wayne bori proti pridaničem Gothamskih
ulic, je potrebno izpostaviti Batmobile (le-ta je izvrsten v vseh novejših
Batmanih, medtem ko je v starejših verzijah ujemajoč se s celotno podobo serij
in filma precej gejevski). Avto, ki je v bistvu predelana verzija Chevrolet
Impale (preobrazba Jaguarja in Ford Mustanga se ni najbolje posrečila), je
nepogrešljiv spremljevalec našega superjunaka, saj ga nemalokrat reši iz zelo
kočljivih situacij. Batman je pač tehno freak in kot tak je svoj Batmobile
izpopolnil do potankosti (med drugim se ta badass avtomobil naokoli lahko vozi
tudi sam).
Zanimivo kako so si leta 1989 predstavljali leto 2015, se pravi zgolj slaba tri leta v prihodnost od priobčujočega zapisa. Režiser filma, človek uspešnic Robert Zemeckis, si je bližnjo prihodnost zamislil kot prostor prepreden z letečimi avtomobili in ostanki 80-ih let prejšnjega stoletja (od oblek, glasbe do arkadnih video iger). Povsem v duhu časa. Zanimivo pa je tudi to, da čeprav gre v tokratnem filmu za nadaljevanje, ki je na las podobno originalu, je sam film še vedno izredno zabaven (k temu največ pripomore kemija med glavnimi akterji in lahkotna igra le-teh), zagotovo tudi zaradi ene izmed glavnih zvezd, avtomobila oz. časovnega stroja DeLorean.
Gre za rahlo nadgrajeno
verzijo avtomobila DeLorean DMC-12 letnik 1981, preprosto poimenovanega zgolj
The DeLorean (gre namreč za edini model, ki ga je proizvedla DeLorean Motor
Company). Modificirana verzija pa je nadgrajena tudi napram tisti iz izvirnika,
saj je tokrat sposobna letenja, namesto na enormne količine elektrike oz.
energije pa deluje preprosto na organske odpadke. O sami smiselnosti in
doslednosti potovanja skozi čas v dotičnem filmu (poleg nekaterih filmov R.
Meyerja edini, ki je v odjavni špici že vseboval napovednik za svoje
nadaljevanje (2. in 3. del so snemali hkrati)) ne bom preveč razpredal. Važno
je to, da kljub svoji zakompliciranosti deluje izredno zabavno.
Takoj na začetku opozorilo, da je edini pravi Shelby GT500 v tem rimejku filma iz 1974 tisti, ki ga na koncu v dar dobi Memphis (Nicolas Cage) od svojega brata Kipa (Giovanni Ribisi), vse ostalo (čeprav imate občutek, da med finalnim pregonom gledate zgolj en avto) pa so replike, osnovane na klasičnem Fordovem Mustangu iz leta 1967. Toda kljub temu so narejene izredno dobro, in tudi te sfejkane »Eleanorke« (vzdevek, ki ga je sicer dobila serija Mustangov iz leta 1973 (v originalni verziji filma je bil namreč the car ravno dotični in ne specialna edicija iz leta 1967)) izgledajo noro seksi. Poleg tega pa je v filmu prikazanih (še več pa jih ni) kar nekaj bad ass avtomobilov, ob katerih se vam pocedijo sline.
Vsaj glede na dostopen
seznam 50-ih avtomobilov, katere se odloči odtujiti (pre)obsežna roparska
ekipa. Na nek način je tudi razumljivo, da zaradi finančnega zalogaja v filmu
niso mogli prikazati vseh jeklenih lepotcev, toda morda bi lahko finančne
stroške na tem področju kompenzirali s tistimi na igralskem. Igralska zasedba
je namreč absolutno preobsežna, tako da gledalci le stežka sledimo vsem
karakterjem, ki se zaradi manka filmskega časa, niti nimajo priložnosti
razviti. Sploh pa je tako obsežna ekipa nepotrebna za film, v katerem so glavne
zvezde avtomobili ter razni vratolomni pregoni z le-temi. Ugotovitev filma: v
proper avtomobilu še Nicolas Cage izgleda kul.
Dokaj neuspel poskus grozljivke. Vsaj meni niso preveč strašni naokoli samovozeči se avtomobili, ki imajo nekakšno čudno željo po gazenju ljudi. Vse prehitro se mi v glavi odvrtijo možne rešitve s pomočjo katerih bi me napadalni avto le stežka povozil. Ne pomaga niti, če filmski ustvarjalci s pomočjo šasije (predvsem sprednje maske in luči) poizkušajo avtomobilu pričarati človeške poteze. Niti najmanjše groze nisem občutil že pri kultnem in v tem primeru najbolj znanem filmu o avtomobilih z morilskimi nagnjenji Christine (1983), tokrat pa je bil rezultat še slabši. Za razliko od omenjenega izdelka posnetega po romanu S. Kinga, dotični ni premogel niti vzornih kinematografskih elementov.
Je pa filmskim
ustvarjalcem uspelo skupaj sestaviti presneto vizualno všečen badass avto.
Osnovan je bil na modelu Lincoln Continental Mark III, ki so ga proizvajali med
leti 1968 in 1971. Še posebej dobro v filmu zažge mat barva, ki so jo uporabili
za vizualno podobo jeklenega konjička. Se pravi močno nadpovprečen avto v sila
povprečnem filmu. Vse preveč dogajanja je namreč postavljeno v notranjost
policijske postaje, kjer se vrli policisti prepirajo in modrujejo o tem kaj za
vraga se dogaja na njihovih cestah. Roko na srce pa tudi sami umori s strani
avtomobila niso prikazani pretirano avtentično.
Frakcija Jamesa Bonda za nadobudno mladež, ki se ji zdijo 007 filmi s Seanom Conneryem ali pa Roger Moorom izjemno dolgočasni, tripajo pa na novodobne Daniel Craig bondiade. Celotna zgodba z najmanjšimi podrobnostmi je namreč kopija tiste o tajnem agentu njenega visočanstva. Imamo zlobneža, ki si želi zavladati ali pa uničiti svet (eno izmed njegovih skrivališč je kakopak v podzemni votlini), imamo brhko na prvi pogled nezainteresirano dekle (v čigavem objemu pristane na koncu ni potrebno poudarjati), ki se rado pokaže v bikiniju, imamo razne tehno gadgete med katerimi prednjači dodobra oboroženi avtomobil 1967 Pontiac GTO, imamo odrezave enovrstičnice…
Skratka vsi elementi tipične
bondiade so tu, s to razliko, da je tokratni film poln kipečega testosterona.
Navsezadnje v njem vlogo agenta prevzame nabildani Vin Diesel, ki v filmu
upodablja adrenalinskega odvisneža, ki v prostem času skače z avtomobili v
prepad ali pa na snowboardu beži pred plazovi. Toda ne glede na vse ga še
najbolj razvname pogled na poskočnega jeklenega konjička, ki je v tokratnem
filmu že omenjeni, z orožjem nadgrajeni Pontiac GTO letnik 1967. Dieslu (kako
prikladen priimek) badass avtomobili niso tuji, saj je že leto poprej v filmu
The Fast And The Furious (2001) vozil mišico na štirih kolesih, t. j. Dodge
Charger 1970. Srečko.
Ob ogledu sem dobil pravo dozo nostalgije 80' in preplavili
so me spomini na moje otroštvo. Gre namreč za enega izmed tipičnih
predstavnikov tistih prijetnih filmov iz 80-ih let prejšnjega stoletja, ki v
sebi skrivajo ogromno karizme in iskrene preprostosti, kljub obravnavanim
tematikam, predstavljenim na dokaj amaterski način. Guilty pleasure. Toda
tokratni film s seboj nosi tudi črni madež, ki je nastal ob samem snemanju,
bolj natančno ob snemanju sicer ne tako vratolomnih avtomobilskih pregonov.
Problem leži v tem, da so bili le-ti večinoma posneti na ozkih v skalo vrezanih
cestah in tako je kmalu po začetku snemanja, svoje življenje izgubil eden od
kamermanov, drugi pa je postal tetraplegik.
Vsekakor previsoke
žrtve za to, da bi avtomobilski pregoni znotraj katerih kraljuje neuničljivi
Dodge M4S, športni prototip, ki je bil dizajniran za potrebe znamenitega Indy
Cara, izgledali kar se da divje. Se pravi gre za avto, ki za razliko od ostalih tokratnih za potrebe filma
ni bil modificiran, ampak je bil uporabljen takšen kot je prišel iz tovarne.
Toda kljub temu naj bi na svetu bili le štirje primerki, saj gre za izjemno
drag ne serijski model. V The Wraith
(1986) je bil ta lepotec v lasti Charlieja Sheena (pa čeprav se zaradi močno
zatemnjenih stekel in čelade praktično nikoli ne vidi kdo sedi za volanom), ki
je poosebljal futurističnega maščevalca iz onostranstva. Skratka izredno 80's.
22 komentarjev:
Kaj pa Deathproof?
@filmoljub: 100 % sem bil, da boš nalimal tegale: http://www.imdb.com/title/tt0400497/
@anonimni: Death Proof sem že ponucal pri 7 seksi plesov, politika tega bloga pa je, da ima vsak film zgolj eno priložnost. Bi pa vsekakor sedel na tale seznam.
Sem ga ponucal ja, za 7 na prvi pogled nenavadnih killerjev.
Vanishing point!
OMG, brez pink kadilaka? :P Aja, badass avti.
Čeprav je meni Volkswagen iz Little Miss Sunshine prav kul, pa Pussy Wagon tudi. Ampak to so verjetno ženski vidiki na avtomobile. :)
Jao, babe pa avtomobili (Meyerjeve venere izvzete) :P
kje pa je Najtrajder?
a) serij ne šteješ
b) že ponucan...
a oz. serije upoštevam zgolj izjemoma kot v primeru 7 humorističnih serij moje mladosti.
Lahko bi se usmilil tudi kakšnega Jamesa Bonda in stišal noter katerega od Aston Martinov. DB5 iz Goldfingerja ali pa Volante V8 iz The Living Daylights sta moja predloga.
Drugače pa odličen aeznam.
ma ne ta batmanov homocar no :D
Ma sej roko na srce Batman je cel neki homo, ampak po moje je ravno avto najmanj homo od vseh njegovih pripomočkov.
Also BigMitch, sem razmišljal tudi v tej smeri, ampak je bilo preveč drugih jeklenih konjičkov, ki so pritegnili mojo pozornost. Bi pa z lahkoto naredil part I in part II tokratnega zapisa. mogoče nekoč.
Mogoče še ta
http://www.imdb.com/title/tt0085333/
cobra iz Reli žvečilna kroglica
Je kar nekaj robe ja in čisto mogoče če bo v prihodnosti nastal tudi part II badass jeklenih konjičkov.
Doomsday pa si še nism ogledal, ampak glede na sliko vidim kaj misliš s tisitm (skoraj) :D
Also: kako je original naslov te Reli žvečilne kroglice? Gre za nek kultni film o katerem sem slišal že ogromno, ne vem pa če sem že imel priložnost za ogled.
Also2: nice seznam mrcin.
tumbler>gaypala
no ja, vsaj filmoljub mi je orosil oči z bullitom >:D
Od groba do groba in tisti fiček!
Ej, tole se pa še 100 let odpravljam gledat.
Pa tista multicolour kripa iz Babica gre na jug je tudi (rahlo) epska.
kaj pa 1966 Thunderbird convertible iz Thelme and Louise :D
Po moje sta v obeh primerih bolj kot avtomobila kultna sama filma.
The gumball rally
http://www.imdb.com/title/tt0074597/
Objavite komentar